Med sosedi 75

Od Št. Jakoba/St. Jakob v Rožni dolini/Rosental na Koroškem dobre tri kilometre oddaljena in nad dolino, po kateri teče Drava, dvignjena vasica Svatne/Schlatten ima posebno mesto v zgodovini Slovencev, še posebej koroških.

Na Miklovi domačiji se je v 15. stoletju rodila Miklova Zala, ki so jo Turki med tretjim vpadom na Koroško leta 1478 ujeli in jo skupaj z drugimi ženami in otroki odpeljali v ujetništvo, od koder se je po sedmih letih s pomočjo prav tako ujetega strica Marka, ki je med begom iz ujetništva umrl, vrnila domov. Izdajala se je za beračico. Ker jo je pes Kastor prepoznal, je povedala, kdo je. Jakob Sket je leta 1897 na osnovi ustnega izročila napisal povest o Miklovi Zali. Leta 1908 jo je dramatiziral Jakob Špicar (rojen leta 1884) iz Zgornjega Roža. Do leta 2001 so igro o Zali zaigrali nad stokrat, večkrat tudi v izvirnem okolju v Svatnah. Jakob Špicar je bil med začetniki gledališke dejavnosti na Jesenicah in v Radovljici, kjer je bil tudi zaposlen. Napisal je okrog 80 dramskih del. Precej jih je povezanih s Koroško. Z Gorenjskega je kot zaveden Slovenec leta 1941 pred Nemci bežal v Ljubljano, kjer je leta 1970 umrl.

Na Miklovi domačiji v Svatnah 11 negujejo spomin na Zalo. Na pročelju hiše so vzidali spominsko ploščo, sedanji gospodar Franci Mikl, ki je Zalin sorodnik v 17. kolenu, se zavzeto trudi za ohranitev spomina na Miklov rod in Zalo. Tudi najmlajši od treh hčera je dal ime Zala! Franci Mikl je pred sedmimi leti dal pobudo za obnovitev in ohranitev starodavnega gradišča na Turnah. To je podolgovati hrib v bližini Miklove hiše, ki se dviga nad Ziljsko dolino. V času roparskih turških vpadov na Koroško so Ziljani propadajoče gradišče za silo obnovili in ga uporabili za skrivališče pred Turki. Na Turnah so po ljudskem izročilu Turki odkrili skrite domačine. Veliko moških so pobili, ženske, med njimi tudi Zalo, in otroke pa so odvlekli v suženjstvo. Skrivališče na Turnah naj bi Turkom izdal Žid Tresoglav iz maščevanja, ker se Serajnikov Mirko (živel je v hiši ob cerkvi sv. Urše v Svatnah) ni hotel poročiti z njegovo hčerko Almiro, ampak je za ženo zasnubil Miklovo Zalo.

Dosedanja raziskovanja na Turnah so pokazala, da gre za pomembno najdbo, ki priča o zgodnji poselitvi tega območja Koroške. Franci Mikl je skupaj s prijatelji iz Italije in Slovenije ustanovil Iniciativo Miklova Zala. Vsako leto maja in avgusta se zberejo pri Miklu in obnavljajo gradišče, ki bo postalo urejen kulturni in zgodovinski spomenik ter kraj za srečevanje tukajšnjih ljudi, njihovih kultur in jezikov.