Soba za malčke in najstnike

Besedilo: Boštjan Bogataj
sreda, 30. januar 2008 / 06:00

Otroška soba naj bo namenjena le njim, v kateri so bodo lahko igrali, učili ali umaknili odraslim. Ne pozabimo na varnost!

Tako kot odrasli tudi otroci potrebujejo urejen prostor, saj se morajo tako kot mi oddaljiti od pritiskov v šoli, od vrstnikov, bratov in sester, igrišča in neprestane pozornosti staršev – tudi otroci potrebujejo zasebnost. Pri načrtovanju opremljanja otroške sobe je potrebno paziti na več dejavnikov. Najprej varnost, saj bosta starša le tako lahko brez skrbi, ko se bo malček igral v svoji sobi. Vedeti morata, da se kljub brezskrbni zabavi ne more poškodovati.

Otrok raste, zato mora z njim rasti tudi soba oziroma pohištvo. Vsakih nekaj let jo je potrebno prilagoditi starosti. Druga razlika pa so materiali, ki so v otroški sobi izpostavljeni velikim obremenitvam. Prav takšnim, kot jih lahko vidimo v najrazličnejših oglasih za pralne praške ali odstranjevalce umazanije. Tokrat v tej vlogi nastopajo otroci, ki razmetavajo hrano, polijejo tuš ali popackajo stene s kako drugo barvo, strgajo tapeto, skačejo po postelji in drugem pohištvu … Na kratko to tudi pomeni, da mora biti soba enostavna za čiščenje!

Za vstop v sobo lahko namestimo klasična vrata ali polovična, torej takšna, ki bodo kot nekakšna ograja preprečevala otroku izstop iz sobe, hkrati pa ga bodo starši lahko videli in slišali. V sobi, pa naj bo to le igralnica ali tudi prostor za njegov počitek, moramo paziti še na več praktičnih zadev, saj bo to prostor za shranjevanje, udobje in varnost. Ostri robovi pohištva so nevarni za otroka, enako električna napeljava.

V drugi fazi posvetimo pozornost dekoraciji. Otroku moramo napraviti sobo zanimivo in takšno, da se bo v njej dobro počutil. Za stene so najboljša izbira tapete z otroškimi motivi, morda tudi foto tapete. Medtem ko odrasli spalnico v največji meri uporabljamo zgolj za spanje ali umik pred drugimi sostanovalci, pa bo otrok v svoji sobi praktično živel: igral, spal, risal, jedel, se učil, zabaval, sprejemal goste … Z ustreznim načrtovanjem različnih delov sobe in ustvarjanjem kotičkov bo soba pridobila veliko kvalitete, še posebej pa se bo izpostavil kontrast med različnimi aktivnostmi. Če je v sobi več otrok, mora vsak imeti vsaj en kotiček za sebe, drugi, na primer igralni, pa je lahko skupen. S tem otrok pridobiva čut za samostojnost in odgovornost.

Sobo opremljamo glede na starost otroka

Pohištvo naj bo brez ostrih robov, grobih površin in lomljivih delov. Naj bo ustrezne velikosti in stabilno. Po potrebi ga pritrdimo v tla ali stene. Ostre robove lahko zaščitimo s prevlekami iz ustrezno debelega penastega materiala, ki pa mora biti nameščen tako, da ga otrok ne more sneti – najbolje ga je prilepiti z ustreznim lepilom. Čistoča je zelo pomembna, še posebej za dojenčka. Zato uporabljamo gladke materiale in se izogibamo grobih površin. Vsi materiali naj bodo takšni, da dopuščajo čiščenje.

Površine prostora opremimo v skladu s starostjo otroka. Majhnemu lahko na stene narišemo razne risbice, starejši bo sam izrazil svoje želje. Najprimernejša so gladka, lesena tla, vendar mora biti les dobro obdelan, da ni nepotrebnih špranj. Za večje udobje položimo preprogo, ki se ne premika. Ko otrok postane starejši, namestimo tapison ali preprogo po celotni površini tal. Majhnemu otroku strop zapolnimo s slikami iz pravljic, da bo v njih užival vsak večer, preden bo zaspal.

Izberemo lahko takšno pohištvo, ki bo ustrezalo otrokovi velikosti. Pri tem moramo računati, da večji ko bo otrok, večje pohištvo bomo potrebovali. Boljša rešitev je, da kupimo pohištvo normalnih velikosti, nekaj kosov (stol, mizica,…) v velikosti otroka. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na stole za odrasle, ki se bodo morebiti igrali z otrokom. V otroški sobi so potrebni tudi prostori za shranjevanje. Nekatere stvari želimo shraniti izven otrokovega dosega, nekatere pa so preprosto v napoto, ko jih ne potrebuje. Ustrezno število omar in nekaj skritih prostorov za shranjevanje bo dovolj.

Pri nameščanju svetil pazimo na varnost. Namizne lučke so lahko zelo vabljive, vendar za otroško sobo niso primerne, saj lahko hitro pride do nesreče. Najboljša izbira je močna stropna luč in po potrebi nekaj stenskih. Nepogrešljiva je tudi šibka lučka, ki ponoči razsvetljuje del sobe in odganja grde sanje. Otroška soba potrebuje tudi dovolj električnih vtičnic, ki jih dobro zaščitimo, dokler je otrok majhen. Lahko jih povsem zadelamo in pričnemo uporabljati šele, ko se pojavi potreba.