Slediti znanosti ali intuiciji?

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / torek, 29. januar 2008 / 06:00

Potem ko so se knjižne police, spletne strani, forumi in strokovne revije že dodobra zapolnile z najnovejšimi in obsežnimi članki o izsledkih znanosti o športnem treniranju, se včasih lahko vprašamo, ali nam vse to resnično koristi ali pa nam je lahko tudi v napoto.

Dejstvo je, da več ko se naučimo, bolje je to za nas. Po drugi strani pa nam lahko sledenje intuiciji oziroma našemu lastnemu glasu ponudi več v naši športni vrednosti. Znanost se ponavadi opira na rezultate raziskav in teorije lahko označimo za zanesljive, lahko pa tudi za malce manj zanesljive. In tiste malo manj zanesljive imajo le določeno stopnjo verjetnosti. Zato se pri njih že poraja vprašanje, ali nam bodo popolnoma koristile ali pa jih lahko uporabimo tudi napačno. Poglejmo nekaj primerov. Že desetletja velja dejstvo, da trening na atletski stezi lahko bistveno izboljša tekačevo hitrost in hitrostno vzdržljivost. Zagnan tekač začetnik se bo na podlagi tega izreka zagnano lotil intervalnih in tempo tekov po atletski stezi. Pametno bi bilo, da bi se pred tem pozanimal še o manj dobrih straneh štadionskega teka. Trda podlaga lahko marsikoga pripelje do neprijetnih poškodb podkolenskega dela noge, ki se lahko razvijejo tudi v kronične. Zato naj bo vodilo vsakemu športniku, da preden se poda v nov sistem oziroma nove metode treniranja, naj si nabere informacije, ki določeno metodo opisujejo tako z dobre kot s slabe strani. Za nobeno metodo ne moremo reči, da je stoodstotno dobra ter zgolj in za vsakogar koristna. Velja splošno načelo, da naj bi raztezanje mišic in sklepov pred začetkom glavnega dela vadbe izboljševalo športnikovo sposobnost prilaganja naporov in da se zmanjšuje nevarnost nastanka poškodb. Določene raziskave pa so pokazale, da raztezanje nima nobene povezave s preventivo pred poškodbami. Katero pot sedaj sploh ubrati, ko pa imamo nasprotujoča si mnenja. Tukaj bo v veliki meri koristilo poznavanje sebe samega z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vedno spremljajmo svoj športni razvoj in ga tudi ocenjujmo. Določene metode, ki nekomu koristijo, so za nekoga drugega lahko celo obremenjujoče. Točno pa moramo vedeti, kaj želimo. Ali je cilj preteči deset kilometrov v štiridesetih minutah ali pa je tek zgolj za sprostitev. Za hitrih deset kilometrov bo treba že kar pošteno garati, kar pa ni nujno za sprostitveni tek. Zato naj ima vsak trening svoj namen. Držati se samo tam nekje v nekem srednjem tempu, ne bo pomenilo nobenega bistvenega razvoja. Raziskave nam dajo znanje, ki pa ga moramo znati pravilno in preudarno (s pametjo) uporabiti.