Najbolj zadolženi na Gorenjskem

Občina Tržič je najbolj zadolžena na Gorenjskem, ugotavlja župan Borut Sajovic. Prizadevanja za izboljšanje finančnih razmer so lani izničile posledice neurja in po njihovi oceni krivično odvzet denar, ki ga je terjala Davčna uprava. Če bo potrebno, si bodo pri uresničevanju pomembnih naložb za prihodnost pomagali z novimi posojili.

Lani ste ocenili, da občino Tržič dušijo obveznosti iz preteklosti. Nadzorni odbor je konec leta potrdil, da se zadolženost ni zmanjšala. Kateri so glavni za denarno sušo, kakšno je sedanje finančno stanje?

»Pri dolgovih občine se je izkazalo, da je vse, kar sem izjavil o njih, do pike res. Po letu in več še pokuka iz omar kakšen okostnjak oziroma obvezujoča pogodba. Dejstvo je, da smo najbolj zadolžena občina na Gorenjskem. Bolj kot v preteklost pa se naš pogled usmerja naprej, kamor zremo z optimizmom.

Lani smo imeli do jeseni ugoden trend zmanjševanja dolga. Nato sta sledila dva huda udarca. Septembrsko neurje je povzročilo za okrog 600 tisoč evrov stroškov. Novembra je Davčna inšpekcija izdala odločbo, s katero so nam vzeli 264 tisoč evrov za napako pri izplačilu nadomestila za stavbno zemljišče. Lansko leto smo začeli s 3.174.000 evrov zapadlih obveznosti in skoraj dvema milijonoma dolgoročnega kredita. Glede na našteti težavi smo zadovoljni, da imamo januarja letos ob posojilu le 3,45 milijona evrov dolga. Največ ga je bilo za dela na Cankarjevi cesti predlani. Lani smo dolgovali Komunalnemu podjetju Tržič 750 tisoč evrov, kar smo nekoliko zmanjšali. Za lansko gradnjo prizidkov OŠ Bistrica moramo poravnati še približno pol milijona evrov.

Če ne bi bilo izjemnih dogodkov, na katere nismo imeli vpliva, bi dolgove zmanjšali. Dobro smo skrbeli za tekoče financiranje šol, vrtcev in drugih javnih zavodov. Veliko smo prihranili v občinski upravi in uradu župana. Imam enega samega podžupana, nimam službenega vozila, ne uporabljam občinske finančne kartice, zelo strog pa sem pri izdatkih za reprezentanco. Najbolj vesel sem, da je v občinski rezervi ostalo več kot enajst tisoč evrov, ki jih bomo porabili za letošnje naložbe. Spodbudno je, da štipendiramo študente za lastne potrebe.«

Kako je s povračilom stroškov za odpravljanje posledic lanskega neurja?

»Moram reči, da je država držala besedo vsaj pri delu obljub. Za sanacijo po neurju smo dobili 30.600 evrov za prve ukrepe in ob koncu leta še 207 tisoč evrov. Z ministrstvom za okolje in prostor smo podpisali pogodbo za 37.500 evrov pomoči pri sanaciji zemeljskega plazu na Čegeljšah. Veseli smo tudi ponudbe za pomoč pri sanaciji plazu nad Ravnami, ki ogroža stanovanjsko hišo in vodni zbiralnik. Za približno milijon evrov vredna dela naj bi država dala 200 tisoč evrov. Ta sanacija je nujna, saj bi plaz lahko zgrmel v Mošenik.

Občina je poskrbela za najnujnejša popravila svojih objektov po neurju. Bolj nas skrbi, ker država ni našla dovolj denarja za sanacijo in čiščenje vodotokov. Pri nas je nastalo za 3,8 milijona evrov škode, država pa je investirala okrog 150 tisoč evrov. Letos pričakujemo več, zlasti za dela v Sebenjah in Žiganji vasi.«

Ali je kaj novega glede spornega vračila denarja Davčni upravi RS?

»Na Ministrstvo za finance in Davčno upravo RS smo se pritožili na izdano odločbo in sklep o vračilu denarja. Pričakovali smo odgovor v veljavnem roku, a ga doslej nismo dobili. Ker je država naredila napako, se bomo z njo skušali dogovoriti. Radi bi nazaj vsaj denar za visoke obresti. Če ne bodo pristali na to, bomo prisiljeni v tožbo. Sam si bom prej prizadeval za sporazum.«

Decembra ste sprejeli proračuna za leti 2008 in 2009, ob čemer ste dopustili možnost novega zadolževanja. Zakaj je to potrebno?

»Pred nami so veliki in pomembni projekti. Zato sem vesel, da smo v Tržiču med prvimi na Gorenjskem sprejeli proračuna. Letošnji je bolj natančno začrtan, drugi pa je v grobih okvirih. Če bomo letos izkoristili večji del evropskega denarja, bo proračun zelo visok. V treh letih moramo končati 19 milijonov evrov vreden projekt obnove vodovodov in gradnje kanalizacije. Gre za ocene izpred več let, zato bo morala občina prevzeti stroške podražitev. Potrebno se je potruditi, saj bomo dobili do jeseni 2010 okrog 10,8 milijona evrov iz kohezijskega sklada EU. Ker gre za edinstveno priložnost, se splača tudi zadolžiti. Sam sem vedno označeval dolg za negativnost. Občina ni tržna ustanova, zato se posojilo ne vrača kot zaslužek. Če so vlaganja koristna, dolgu ne nasprotujem. In 34 kilometrov vodovodov, trije vodni zbiralniki, 12,5 kilometra kanalizacije, štirje zadrževalniki meteornih voda ter čistilna naprava so vredni zadolževanja.

Za letošnji proračun bo pomembno, koliko nepremičnin bomo uspeli prodati; načrtujemo tudi prodajo gradu Neuhaus. Obseg odhodkov bo odvisen od stroškov za glavno naložbo. Predvidevamo med 15 in 16 milijonov evrov prihodkov s pomočjo Evrope in države. S tem naj bi uskladili odhodke. Če bo treba, se lahko zadolžimo do milijon evrov za naštete komunalne napeljave.«

Katere naložbe še načrtujete ob letošnji najpomembnejši investiciji?

»Gradnja vodovodov in kanalizacije bo odvisna od tega, za katera območja bodo izvajalci najprej pripravili projekte in dobili soglasja. Najverjetneje se bodo dela začela v Zvirčah, nato pa v komunalni coni Loka in na povezavi preko Tržiške Bistrice do zdravstvenega doma v Tržiču. Seveda so enako pomembne manjše naložbe po naseljih. Na Mlaki bomo gradili pločnik, za kar že več mesecev čakamo soglasje Slovenskih železnic. Nadaljevali bomo tudi gradnjo pločnika v Križah proti naselju Snakovo. Na asfaltiranje čakajo makadamske ceste proti Vadičam, Podljubelju, Lomu in Gozdu; začeli bomo tam, kjer bodo prej zbrana soglasja. Za obnovo mestnega jedra bo kmalu objavljen razpis za izbiro izvajalca del. Do poletja bodo porušili najbolj dotrajane stavbe, ki so v sramoto Tržiču. Letos in prihodnje leto bo sledila obnova vodovoda in kanalizacije v mestu. Kanalizacijo bomo gradili naprej v naselju Podvasca v Pristavi in naselju Graben v Kovorju. Pripravljamo podelitev stavbne pravice za ureditev parkirišča ob občinski stavbi, pred objavo je razpis za projekt obnove nekdanje uprave Peka, ob težavah pa nadaljujemo tudi obnovo tržiške kulturne dvorane. Na šoli v Križah bomo obnovili še pol dotrajane strehe, zamenjali bomo del oken v vrtcu Križe in šoli Kovor, v šoli Lom načrtujemo ogrevanje na lesno biomaso, balinišče na Ravnah bo urejeno v halo za več športov, dokončno pa bodo obnovljene tudi skakalnice v Sebenjah.«

Za konec pa še nekaj besed o reševanju problema z odlaganjem gorenjskih odpadkov! Kaj bi lahko rekli o tem?

»To je podobno zgodbi o jari kači. Po neuspešni zamisli o sežigalnici v tovarni Exoterm je bil na vrsti Kovor kot lokacija gorenjskega centra za ravnanje z odpadki. Za Tržičem sta propadli ponudbi občin Komenda in Naklo za ureditev centra. Zaenkrat ne kaže dobro Tenetišam. Zdi se mi, da gredo zadeve s civilnimi iniciativami predaleč. Problemi so, če se postavljajo nad zakon, pa če nimajo večinske podpore. V volilnem letu se pojavljajo tudi poskusi nabiranja političnih točk pri posameznikih. Solistične poteze županov ne pripomorejo k rešitvi te zgodbe. Gorenjski župani smo se že dogovorili za lokacijo, ki jo je ponudila Mestna občina Kranj. Razočarani smo, da imajo civilne iniciative celo več podpore v državi kot skupna odločitev županov. Strinjam se z zahtevami civilne iniciative Tenetiš in Mlake, da je treba takoj sanirati deponijo Tenetiše, če so vplivi na okolje škodljivi. Slabo pa je, če zavračajo vsakršno rešitev in problem prelagajo na druge. Zadnji čas se omenjata še dve možni lokaciji za center, vendar nobene še niso ocenili niti strokovnjaki niti domačini.«