Poenostavljena pridobitev gradbenega dovoljenja

Novi zakon o graditvi objektov prinaša vrsto novosti, projektanti pa se bojijo, da si v obdobju do polne uveljavitve upravne enote ne bodo upale izdajati gradbenih dovoljenj.

Kranj – Sredi meseca je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, ki se bo začel uporabljati šele 15. aprila. Spremenjeni zakon uvaja nekaj novosti, ki naj bi po mnenju Ministrstva za okolje in prostor poenostavile postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Z zakonom se uvajajo tri večje spremembe. Uvaja se območje za določitev strank v postopku, ki bodo odslej določene na matematičen način in na podlagi jasnih kriterijev, doslej pa so bile stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenje določene na podlagi vplivnega območja. Kriteriji za določitev vplivnega območja so bili do sedaj nejasno opredeljeni, kar je povzročalo številne zaplete pri izdajanju gradbenih dovoljenj in pogosto tudi izpodbijanje že pravnomočnih gradbenih dovoljenj.

Kot drugo novost zakon uvaja novo kategorijo: vrste objektov glede na njihovo zahtevnost. Do sedaj se je gradnja enostavnih objektov dovoljevala brez gradbenega dovoljenja, po novem pa to ne bo več možno, vendar bo postopek izdaje dovoljenja skrajno poenostavljen. Uvajajo se tudi jasnejši postopki pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, saj se le-ta ločujejo na tista, ki varujejo javni interes, in na tista, ki jih izdajajo upravljavci gospodarske javne infrastrukture.

Projektanti skeptični

Po novem občina postaja stranka v postopku, s čimer si bo zagotovila nadzor nad izvajanjem prostorskih aktov, katerih tolmačenje je bilo do sedaj prepuščeno projektantom, predvsem v primerih, ko so določila prostorskega akta nejasna ali dvoumna, tako kot se je zgodilo ob odmevni gradnji Vile grad na ljubljanskem grajskem pobočju. Projektanti se bojijo, da bo med uveljavitvijo zakona in njegovo dejansko uporabo nastal mrtvi tek pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, saj bodo na upravnih enotah zaradi čakanja na sprejetje podzakonskih aktov zavlačevali izdajanje gradbenih dovoljenj.

Navajajo tudi primere: kako izdati gradbeno dovoljenje za enostavni objekt, če se ne ve, kateri objekti so enostavni. Drugi problem bo nastal pri usklajevanju med upravnimi enotami in projektanti, saj bodo prve želele urejati dokumentacijo po novem, ki še ni določena. Primer: zakon ukinja gradbeno parcelo (eden osnovnih urbanističnih pojmov, ki predstavlja zemljišče, na katerem stoji objekt), v dosedanji vsebini projektne dokumentacije pa je to obvezen sestavni del za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Zakon ukinja lokacijsko informacijo, iz katere so projektanti lahko razbrali urbanistične pogoje za gradnjo objektov. V prihodnosti naj bi se baza z vsemi podatki vzpostavila v elektronski obliki, tako da bo prek interneta dostopna vsem. A take baze še ni, zato projektanti ne vedo, kako bodo pridobili potrebne podatke (kot na primer seznam urbanističnih aktov, ki veljajo za določeno parcelo, grafične priloge urbanističnih aktov, iz katerih je razvidna namenska raba zemljišč, gradbene linije, gradbene meje …, torej vse, kar so do sedaj pridobili z lokacijsko informacijo).