Računalnik in jaz: Elektronski časopis

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / sobota, 19. januar 2008 / 06:00

Celo življenje je eno samo učenje. Ko že mislimo, da vemo skoraj vse, se pojavi nekaj novega, kar nas pritegne in potisne naprej ter nas tako prisili, da to novo tudi osvojimo in obvladujemo.

Tu sta potrebna cilj in motivacija, zlasti pa je bistvenega pomena višja kakovost življenja. Vsem novitetam mora biti skupno to, da ne spreminjajo načina obstoječega dela, ampak omogočajo hitrejši, boljši in bolj učinkovit način dela. Logika dela mora ostati enaka. Podobno, kot je to v primeru računalnika in pisalnega stroja. Na obeh besedilo preprosto tipkate, kakšne bistvene razlike v načinu dela pa ni. Razlika pa je v hitrejšem delu, lepšem oblikovanju in v shranjevanju dokumentov.

Zelo dober primer je časopis. Večina nas je navajena, da ga beremo v fizični obliki. V zadnjem času vse več časopisov izhaja tudi na internetu. Prednosti interneta so, da so novice na spletni strani bolj ažurne, zapisane so takoj, ko se zgodijo, lahko jih preko iskalnikov tudi iščemo. Prav tako na internetu lahko dodajamo več slik in fotografij, dodajamo lahko video in zvočne posnetke. Problem pa nastane, ko na spletno stran časopisa pride nekdo, ki je vajen branja tiskane izdaje. Logika dela na internetu je povsem drugačna, kot pa je listanje časopisa. Pojavljajo se težave z iskanjem vsebin in člankov. Nekdo, ki želi preiti iz tiskane izdaje na spletno izdajo, bo pri slednji zelo zmeden, saj se spreminja način dela. Internet, kot medij, ima povsem druge zakonitosti in razmerja.

Pravi pristop spletne izdaje bi moral biti povsem enak tiskani izdaji časopisa. Menim celo, da bi moral imeti spletni časopis več možnosti pri prebiranju vsebine. Ena možnost bi bila za bolj napredne uporabnike, tiste, ki želijo dinamične vsebine, video in zvočne posnetke, veliko fotografij, ki želijo uporabljati in izkoristiti vse tisto, kar internet ponuja. Druga možnost pa bi morala biti na voljo klasičnim bralcem časopisov. Ti bi le izbrali ustrezno številko časopisa, ki bi se pred njimi odprl povsem tak, kot je tiskana izdaja. Besedilo bi se dalo povečevati in ga tudi iskati, logika dela pa bi morala biti povsem ista, torej z listanjem strani.

Sodobni sistemi to omogočajo. Časopis je lahko na ekranu videti identično tiskani izdaji. Za premikanje med stranmi lahko uporabljamo klikanje tipk levo desno ali pa z miško primemo stran časopisa in jo obrnemo, tako kot to že počnemo s prsti pri tiskanem časopisu. Pri tem ni nobenega premikanja po strani gor in dol ali levo desno, ampak je pred nami vsa vsebina naenkrat. Klasični bralci, navajeni prebiranja časopisov v tiskani izdaji, bi se tako kaj hitro privadili na elektronski časopis, saj se način in logika dela prav nič ne spremenita. Na enak način lahko na internetu tako pregledujemo tudi knjige, revije, kataloge in druge vsebine.

Pri tem pa računalnik ni edino sredstvo, ki omogoča prebiranje časopisov in drugih tiskanih izdaj. Namesto računalnika lahko uporabite elektronske knjige, znane pod imenom eBook. Nanje vam lahko v knjižnici naložijo vsebine iz do 250 knjig. Tako, namesto da na morju, na plažo vlačite cel nahrbtnik knjig, s seboj vzamete le eBook in na plaži z njim v roki preprosto prebirate knjige. Na enak način lahko na eBooku prebirate tudi časopise. Preko interneta ali brezžične internetne povezave se vam avtomatsko na vaš eBook naloži aktualna številka časopisa, na katerega ste naročeni oz. ste zanj plačali, poleg tega pa so na njem tudi vse starejše številke. Tako imate pri sebi vedno ažurne časopise, pa še takoj, ko ta izide, vam je na voljo. Način dela je preprost. Med stranmi se premikate preko tipk levo desno ali pa s prstom drsite po ekranu in listate časopis, saj je zaslon občutljiv na dotik. Takim zaslonom angleško rečemo »touch on screen«.

Tehnologija gre naprej na vseh področjih našega življenja in dela. Da pa to tehnologijo tudi res uporabljamo, nas morajo v to prepričati predvsem aktualne in kakovostne vsebine. S tem lahko pridobimo vsi, saj so možnosti brezmejne.