Lojze Demšar

Poplava ni odnesla ne volje ne znanja

Kljub ogromni škodi je lani Tehtnica poslovala brez izgub. Na forumu slovenskih inovacij so se predstavili z novo hlajeno laboratorijsko centrifugo.

Železniki – Že v torek smo v najavi 2. Slovenskega foruma inovacij, ki je včeraj in danes potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, omenili, da je bilo podjetje precizne mehanike in elektronike Tehtnica Železniki s svojo novo hlajeno laboratorijsko centrifugo izmed 175 predlogov inovacij izbrano v ožji izbor 40 najboljših inovacij. Družbo s 55 zaposlenimi, ki je imela po razpadu jugoslovanskega trga nemalo težav in danes posluje kot d. o. o. v Skupini Domel, smo obiskali in se pogovarjali z direktorjem Lojzetom Demšarjem, ki vodi to podjetje od leta 2003.

Ker ne proizvajate blaga za široko porabo, pač pa ozko specializirano opremo, ste v širši javnosti manj znani. Kako bi na kratko povzeli dosedanji razvoj?

»Tehtnica Železniki je bila ustanovljena leta 1959 na pobudo nekaterih članov tovarne Niko, ko je ta izločila iz svojega proizvodnega programa proizvodnjo preciznih in analitskih tehtnic in šolskih šestil. Podjetje je kmalu razširilo svoj proizvodni program še na področje laboratorijske opreme, uteži in kasneje elektronskih preciznih tehtnic.

V skoraj 50 letih delovanja – obletnico bomo proslavili prihodnje leto - je Tehtnica doživljala vzpone in padce, najhuje je bilo po razpadu jugoslovanskih trgov, na katere je bilo podjetje ves čas orientirano. Ostal nam je kup dolgov, trg za tehtnice smo izgubili in nujno smo se morali prestrukturirati v smer proizvodnje laboratorijske opreme. V teh kriznih časih se je v podjetju zamenjalo kar nekaj direktorjev.«

Nekdaj je Tehtnica slovela po preciznih mehanskih tehtnicah, ki pa jih je čas povozil. Kdaj in kako ste prešli na proizvodnjo preciznih elektronskih tehtnic?

»Kljub našemu slovesu o izredni preciznosti, ki so jo zagotavljale spretne roke pri nas zaposlenih, je bil prehod na elektronske tehtnice nujen. Omogočili smo si ga sredi 80. let s sodelovanjem z institucijami znanja in zunanjimi sodelavci. Prvo elektronsko tehtnico smo izdelali leta 1983. Pri tem nismo le osvojili proizvodnje, pač pa tudi razvoj, žal pa nam je v letih krize kar nekaj razvojnega kadra odšlo. K sreči so ključni ostali in danes ima Tehtnica šest razvojnikov. Kar deset odstotkov realizacije vlagamo v razvoj.

Naslednja velika prelomnica v razvoju Tehtnice je bila gradnja nove stavbe, ki smo jo po postopnem rušenju stare in gradnji nove na isti lokaciji dobili v letu 1988.«

Vse glasnejša so opozorila, da v naši državi vedno bolj primanjkuje tehniških strokovnjakov. V Železnikih je mogoče reči, da poleg vaše družbe v isti panogi delujeta še dve od vas večji in uspešni podjetji in za obe je značilno, da zelo veliko vlagata v razvoj. Kako vam uspe dobiti kvaliteten kader?

»Zavedamo se, da je kader vedno težje dobiti, zato začenjamo predstavljati naše poklice že v šolah in jih prek medijev vabimo s štipendijami. Izkušnje kažejo, da si lahko kvaliteten kader vzgojimo le sami, zato s štipendisti ves čas šolanja sodelujemo, vsaj na praksi.«

Kako je z lastništvom Tehtnice, d. o. o.?

»Tehtnica je danes samostojna družba v Skupini Domel in je v večinski lasti Domela. Zaposleni so svoje delnice Tehtnice zamenjali za delnice družbe pooblaščenke Domel holding.«

Kakšno je bilo poslovanje Tehtnice v pravkar končanem letu 2007?

»Za leto 2007 lahko rečem, da je bilo poslovno uspešno, čeprav so nas poplave, saj tovarna stoji praktično neposredno ob Sori, hudo prizadele. Lani nam je uspelo prodati za 16 odstotkov več kot leto poprej in rezultat iz poslovanja bi bil, če ne bi bilo nesreče, zelo pozitiven. Celotne škode je bilo v našem podjetju za 755.635 evrov in doslej smo od zavarovalnic in države dobili povrnjenih nekaj manj kot tristo tisoč evrov, kar je manj kot polovica škode. Kljub temu bomo tudi leto 2007 zaključili brez izgube, kot vsa leta od 2003 naprej.

Dovolj zgovoren je podatek, da nam je v osmih mesecih lani uspelo povečati dodano vrednost na zaposlenega na 24.900 evrov na zaposlenega, ali za 31 odstotkov v primerjavi z letom poprej, po poplavah pa je dodana vrednost na zaposlenega padla na 19.500 evrov.

Lahko rečem, čeprav je bilo zelo hudo, da nam poplave niso pobrale moči in volje, nasprotno: po tej preizkušnji smo se še okrepili.«

Na forumu inovacij ste bili med velikim številom predlogov za tehnične rešitve v univerzalni laboratorijski centrifugi Centric 200R izbrani med najboljše. Kaj vam to pomeni?

»Projekt laboratorijske centrifuge je bil za Tehtnico prav tako velik izziv, kot je za Železnike rešitev težav po poplavah. V projekt smo želeli vključiti najboljše znanje, zato smo se povezali s strokovnjaki teh področij iz vse Slovenije. Le sposobnosti in odprto sodelovanje nas je privedlo do skupnega cilja – to je konkurenčen visokotehnološki produkt, s katerim Tehtnica Železniki še odločneje vstopa na področje zahtevnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo na visoko tehnološkem področju opreme za medicino, farmacijo in biotehnologijo. Priznanje nam daje spodbudo in nove moči ter samozavest, da nadaljujemo po tej poti. Sam nastop na forumu pa nam ponuja možnosti novih povezav, znanstva z novimi partnerji in institucijami, možnosti za nove povezave v znanju.

Prava potrditev bo seveda na svetovnem trgu, kjer nas sedaj čaka za ta izdelek višjega cenovnega razreda potrebna promocija in prva priložnost bo v aprilu na sejmu Analitika v Münchnu.«

Kam prodajate?

»Naš največji trg so Združene države Amerike, kjer imamo enega večjega distributerja, za zmanjšanje rizika pa si jih želimo več. Evropski trg je po naših ocenah dobro pokrit. V teku so tudi pogovori za prodor v Rusijo, saj doslej tam nismo prodajali.«

Imate kakšno ponovoletno željo?

»Želim si, da bi mladi, ki se vse preveč usmerjajo v družboslovne poklice, spoznali delo v naših, torej tehniških poklicih, in s svojim vključevanjem zagotovili ter še okrepili naš razvoj, razvoj vse elektro in kovinarske panoge v Železnikih in s tem tudi razvoj Selške doline.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 21. december 2021 / 09:03

Minister se je cepil na Bledu

Minister za zdravje Janez Poklukar se je v nedeljo v zdravstvenem domu na Bledu cepil s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19 in tako zaznamoval začetek nacionalne kampanje Dnevi cepljenja. Tud...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sobota, 29. december 2007 / 07:00

Cveto v Ibanezovem katalogu

Cveto Polak, basist skupine Šank Rock, je že drugi član te zasedbe, čigar ime se je znašlo v zvezdniškem katalogu. Najprej je podjetje Tama počastilo dolgoletno delo bobnarja Aleša Uranjeka, zdaj...

Prosti čas / sobota, 29. december 2007 / 07:00

Špelca kar druga

Projekt Eurodance je bil ustvarjen z namenom promoviranja evropskih in mediteranskih dance skladb v nacionalnem jeziku. Vsako leto tako ekipa DJ-ev, producentov in novinarjev izbere najboljše skl...

Kultura / sobota, 29. december 2007 / 07:00

Za čez praznike

Tri knjižne novosti iz zbirke Moderni klasiki, dolgo pričakovani novi roman Bernharda Schlinka in še kaj ...

GG Plus / sobota, 29. december 2007 / 07:00

Računalnik in jaz: Plazemski zasloni

V času obdarovanj in lepih trenutkov, ko si radi podarimo kaj lepega in koristnega, ko gredo mnogi ven na zabavo, se zgodi, da nekateri ostanemo doma, pred televizijskim zaslonom.

Gorenjska / sobota, 29. december 2007 / 07:00

Strojanov dom je v Rojah

Nekdanji vojaški objekt in okoliško zemljišče v Rojah nad Ljubljano bo odslej stalno bivališče romske družine Strojan.