Šport in delo
Kako se lahko izvajata redna športna dejavnost in redna služba, se večkrat sprašujejo rekreativci, ki poleg službe stremijo k boljšim rezultatom in dosežkom.
Delovno mesto ima svoje zahteve in takrat za šport ne bo časa. Koliko časa in energije nam bo ostalo za vadbo, pa je odvisno od narave in značilnosti delovnih nalog, ki jih moramo opraviti na delovnem mestu. Po celodnevnem delu v službi bo le redko kdo imel željo opraviti kakovosten in s tem tudi zahteven trening. Bo pa v takem primeru našemu organizmu zelo prijal lahkoten, sproščen in kratek trening, da se zbistrijo misli in nekoliko napolnijo akumulatorji. Če je delo popolnoma sedeče (pisarniško delo), bo zelo primeren trening, s katerim bomo razgibali mišice nog, spodnjega in zgornjega del hrbta. Pri sedenju se namreč krčijo mišice v mečih, mišice spodnjega in zgornjega dela hrbta ter mišice okoli ramenskega obroča. Če se nikoli ne razgibamo, nam na dolgi rok vse to lahko škodi, zato je treba redno razgibavati celotno telo. Deloma lahko za to poskrbimo kar med delovnim časom, in sicer tako, da od časa do časa vstanemo ter raztegnemo roke in hrbet, koristilo pa nam bo tudi hitrejše vzpenjanje po stopnicah, če ne že kar lahkoten tek. Takrat se nam bo dodatno povečal še srčni utrip in bo tako organizem bolje prekrvljen in s tem bolje »založen« s kisikom.
Pred časom mi je o svoji športni aktivnosti pripovedoval tržiški župan Borut Sajovic. Njegov delavnik se le redko kdaj konča že popoldan, večkrat se iz Ljubljane vrne šele pozno zvečer. Povsem jasno je, da takrat za dolg trening ni ne moči in ne motivacije. Se pa lahko opravi kratek in intenziven trening, ki ne utruja, temveč prijetno poživi. Tako Borut Sajovic opravi tekaški trening z nekaj minutami lahkotnega teka za ogrevanje, ki mu sledijo ponavljalni teki navkreber na razdalji nekaj sto metrov. Kratko, intenzivno in učinkovito. Tak trening nam ne bo vzel več kot pol ure časa. Če se le hoče, potem se da. Nekoliko drugače pa je, če imamo posameznika, katerega delovne naloge so opravljanje težjih fizičnih del, kot so npr. delavci v gradbeništvu, v proizvodnjah ter različni terenski delavci. Ti med svojim delovnim časom že kar solidno razgibajo telo in so pogosto po službi precej (fizično) utrujeni in ponavadi nimajo želje po dodatni telesni aktivnosti. V takih primerih je športna aktivnost primerna kot sredstvo za krepitev organizma in celotnega »stebra« telesa. Krepko telo se namreč bolje prilagaja obremenitvam ter jih lažje prenaša.
Ob redni službi si torej le vzemimo čas za športno aktivnost. Ne nazadnje nam to pomeni tudi druženje s somišljeniki ter navezovanje novih stikov in poznanstev.