Pepino

Pepino je zanimiv tropski sadež, ki izhaja iz južnoameriških Andov, raste na nadmorski višini okrog 2000 metrov in ga je mogoče gojiti tudi pri nas v toplejših krajih.

Gre za tradicionalno indijansko rastlino, ki se je šele precej pozno razširila po svetu. Tako je prišla v Evropo, gojijo jo na jugu Španije, šele pred dobrimi štiridesetimi leti. Je bližnji sorodnik paradižnika in krompirja ter obrodi melonam podobne zeleno-rumene plodove z vijoličastimi progami. Sadeži so sočni in dišeči. Meso je sladko, ne preveč aromatično, še najbolj podobno meloni, medlega okusa, saj skoraj ne vsebuje nikakršnih kislin. Ravno zaradi tega okus pepina ponavadi izboljšamo s sokom limone. Kupiti ga je možno le v zimskem času ter zgodaj pomladi, na tržnicah in v hipermarketih, kakovostni plodovi pa morajo biti lepo rumeni in čvrsti. Zrel pepino, ki ga prepoznamo po lepi rumeni barvi, moramo hraniti v hladilniku in to ne več kakor teden dni. Ko sadež prerežemo, ga je najbolje takoj pojesti, saj meso drugače hitro oksidira, podobno kakor jabolka, oksidacijo pa lahko delno preprečimo z limoninim sokom. Pepino lahko uporabimo tako kot melono ali papajo, svežega, pokapljanega samo z limoninim sokom, za solate, sladolede, sorbete. Uporabljamo ga tudi pri pripravi številnih sadnih sladic, napitkov, marmelad in chutneyjev ter kot prilogo mesnim jedem, ribam in morskim sadežem. Uporabljamo ga tudi za pripravo predjedi, npr. skupaj z ribo ali kot sestavino sadnih in drugih mešanih solat.

Solata s pepinom

Za 4 osebe potrebujemo: 1 pepino, 30 dag očiščenih kozic, 10 dag mešanih kalčkov, 2 paradižnika, 1 papriko, sveže stisnjen sok ene limone, 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 2 žlici balzamičnega kisa in sol.

Očiščene repke kozic opecite na oljčnem olju in pustite, da se ohladijo. Medtem olupite in na rezance narežite pepino in ga pokapajte z limoninim sokom. Dodajte na kocke narezana paradižnika, papriko in oprane kalčke. Vse skupaj začinite z oljčnim oljem, balzamičnim kisom in soljo ter premešajte. Na tako pripravljeno solato naložite še ohlajene repke kozic in postrezite s svežim kruhom ali toastom.

Mlačne piščančje prsi na pepinu, in še čem

Za 4 osebe potrebujemo: 60 dag piščančjih prsi, 1 pepino, 1 glavo kristalke ali ledenke, 2 paradižnika, 1 večjo mozzarello, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 3 žlice belega vinskega kisa, 1 žlico sesekljanega peteršilja in sol.

Piščančje prsi solite in jih v pokriti ponvi specite. Solato očistite in natrgajte ter stresite na dovolj velik krožnik. Dodajte na kocke narezan pepino, paradižnik in mozzarello ter začinite z oljčnim oljem, kisom ter soljo. Solato premešajte, jo obložite s še toplimi piščančjimi prsmi, potresite s peteršiljem in takoj postrezite.

Postrvji zvitki v pepinovi omaki

Za pet oseb potrebujemo: 10 postrvjih filejev, 2 bučki, sok pol limone, 3 žlice oljčnega olja, 1 čebulo, 1 žlico moke, 1 večji pepino, 2,5 dl belega vina, sol, tabasco po želji in sesekljan peteršilj.

Postrvje fileje posolite in pokapajte z limoninim sokom. Bučki narežite na deset vzdolžnih rezin in na vsak postrvji file položite po eno rezino. Postrvje fileje zvijte in jih zataknite z zobotrebcem. Na oljčnem olju prepražite drobno sesekljano čebulo, pomokajte, dodajte na drobno narezan pepino in zalijte z belim vinom. V to naložite postrvje zvitke in jih dušite pol ure. Po potrebi posolite, posujte s sesekljanim peteršiljem, dodajte en brizg tabasca in postrezite s kuhanim krompirjem ali dušenim rižem.

Pepinov sorbet

Potrebujemo: 40 dag pepinovega mesa, 10 dag sladkorja, 1 dl belega vina, sveže stisnjen sok dveh limon in 1 beljak.

Sladkor z vinom zavrite in ohladite. Pepinovo meso spasirajte z mešalnikom, dodajte limonin sok in sirup iz sladkorja in vina. Dobro zmešajte, dodajte sneg iz beljakov in pustite, da masa v strojčku za sladoled ali v kovinskem modelu med občasnim mešanjem zamrzne. Preden ga ponudite, pustite, da se sorbet rahlo odtaja, potem pa z jedilnima žlicama oblikujte žličnike in postrezite.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / petek, 3. december 2010 / 07:00

V Vrbi kmalu državni spomenik

Prešernova rojstna hiša v Vrbi bo za spomenik državnega pomena najverjetneje razglašena še letos, ob 210. obletnici rojstva Franceta Prešerna, najkasneje pa do 8. februarja prihodnje leto, zagotavljaj...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala