Zanimive lesne gobe

Besedilo: Božo Malovrh
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Tudi pozno jeseni in v milih zimah za gobarja - raziskovalca ni počitka. Užitne gobe, ki jih je nabiral do prvih zmrzali, so prenehale rasti, zato se bo usmeril na raziskovanje lesnih gob.

Našel jih bo na deblih umirajočih dreves, na štorih, odmrlih koreninah, preperelih vejah, skladiščeni hlodovini in razrezanem lesu ter na razpadajočih lesenih zgradbah in celo na lesu v rudnikih. Večina lesnih gob začne rasti v toplejšem obdobju leta in dozori proti koncu leta. Nekatere so enoletnice in pozimi odmrejo, druge pa vztrajajo na podlagi več let in so iz leta v leto večje. Mnoge med njimi so hude zajedavke in povzročajo trohnobo na živem in na obdelanem lesu, druge pa vsebujejo zdravilne učinkovine in se uporabljajo v farmacevtski industriji. Med ljudmi je gotovo najbolj poznana bukova kresilka (Fomes fomentarius), ki so jo nekdaj uporabljali za netenje ognja, zdravilci pa so z njo zaustavljali kri. Farmacevti so prisegali na zdravilno moč lekarniške macesnovke (Laricifomes officinalis), ki je, na žalost, zaradi pretiranega nabiranja pri nas skoraj izginila. Kitajci že več kot 2000 let uporabljajo v zdravilstvu svetlikavo pološčenko (Ganoderma lucidum), ki jo imenujejo tudi »goba nesmrtnosti«. Nekatere posušene lesne gobe lahko uporabimo tudi za dekoracijo ali kot podstavke cvetličnim lončkom.

Smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola)

Kot zajedavko jo bomo našli vse leto na odmirajočih smrekah, naseli pa se tudi na drugih iglavcih in celo listavci niso varni pred njo. Ko drevo odmre, kresilača ostane na njem in se hrani naprej kot gniloživka. Značilna je njena polkrožna poličasta oblika trosnjaka, ki do končne velikosti raste več let in doseže do 30 centimetrov premera. Vsako leto se trosnjak poveča za en koncentrični obroč. Zunanji (najmlajši) obroč je zgoraj obarvan bledo rumeno, starejši obroči iz prejšnjih let pa postopoma postajajo vse bolj rjavi in nazadnje črni. Spodnja stran (trosovnica) je pri mladi gobi smetanaste barve in sestavljena iz majhnih luknjic, pri starejši gobi pa postane bledo okrasta. Goba ni užitna, primerna pa je za razne dekoracije. Povzroča rjavo trohnobo, zato pri lastnikih gozdov ni prav nič priljubljena.

Bukova žilika (Plicaturopsis crispa)

Pojavlja se ob koncu leta na razpadajočih vejah listavcev, zlasti na ostankih bukve. Trosnjaki merijo do 2,5 centimetra in so bočno priraščeni na lubje. Zgornja stran je obročkasto obarvana. Rob je belkast, proti narastišču pa barva prehaja v vse temnejše okrasto rjave kolobarje. Na spodnji strani so vidne belkaste od rumenkaste gube, ki kot žile potekajo radialno od narastišča proti robu. Meso je usnjasto in žilavo. Goba ni užitna.

Oranžna žilnica (Phlebia merismoides)

Oblika in barva te gobe sta prav presenetljiva. Mladi, okrogli trosnjaki kot rdečkasto oranžni cvetovi prekrivajo odmrla debla, štore in ostanke vej, ležeče na vlažni zemlji. Njihova zgornja stran je radialno nagubana. Sčasoma se prostor med »cvetovi« zapolni in goba preraste celotno podlago. Na fotografiji desno zgoraj lahko vidimo, da goba prerašča tudi odpadli list, ki je pristal na odmrli veji. Meso je želatinasto in neužitno. Pojavlja se vse leto, pogosteje jeseni in pozimi. Ker povzroča belo trohnobo, jo uvrščamo med škodljive gobe (glive).