Plavajo s tokom življenja

Polni so pozitivne energije, nominacije jih ne razveselijo več tako kot včasih, uživajo v trenutkih. Jinxi so odrasli.

Skupina Jinx je sredi devetdesetih veljala za eno najboljših hrvaških skupin. Njihova glasba in nastop so vedno odražali pozitiven občutek, zato so v zelo kratkem času okužili ogromno ljudi. Na prelomu tisočletja je na žalost mnogih oboževalcev glasbena skupina razpadla, vendar so se minulo leto več kot uspešno vrnili na glasbeno sceno. Pogovarjali smo se s pevko Yayo in kitaristom Cocom Mosquitom.

Kakšen je občutek po toliko letih znova stati na odru?

Coco: »Zabavamo se na odru in v zaodrju. Nekatere stvari smo seveda pozabili in smo jih morali obnoviti oziroma jih še vedno obnavljamo. Morate razumeti, da nismo bili skupaj na odru celih pet let in v tem času so se nekatere stvari spremenile. Pesmi zvenijo bolje kot prej, boljša je produkcija pa tudi mi, kot glasbeniki smo odrasli, saj igramo bolje kot prej.«

So bili cilji benda že v začetku visoki ali je bila prisotna le želja po druženju in zabavi?

Yaya: »Hoteli smo biti svetovno znani in smo tudi bili.« (smeh)

Po izdaji albuma Avantura počinje leta 1993 ste bili na vrhuncu popularnosti. Kaj je potem pripeljalo do razpada skupine?

Yaya: »Preveč smo igrali, preveč smo se utrudili zaradi vseh koncertov, turnej. Zame osebno je bilo vse to precej naporno in nisem zdržala tempa.«

Kaj je bil pa vzvod po vnovični združitvi? Nostalgija, preveč materiala ali enostavno želja po vrnitvi?

Coco: »Prišla je pobuda s strani našega managerja Kreša, ki me je nekega dne poklical, povabil na pijačo in predlagal vnovično združitev Jinxov. Rekel sem 'ok' in znova se je v celoti zbrala originalna zasedba. Zanimivo je bilo, da smo na koncu ugotovili, da bi to lahko storili že kakšni dve leti prej, potrebna bi bila le pobuda iz ene strani.«

Yaya: »Pred štirimi leti sem rodila, tako da se v tistem času nikakor ne bi mogla privoščiti koncerta, kaj šele turneje. Po porodu sem delala na televiziji v Zagrebu in nisem potovala, saj se bila vezana na otroka.«

Vaša glasba velja za izredno pozitivno in energično.

Coco: »Glasba že mogoče, ampak ko začneš analizirati besedila, ugotoviš, da le niso tako pozitivna in da ni vse tako veselo. Po mojem vesela glasba ne zahteva pozitivnih besedil, bistveno je, kaj želiš povedati z besedilom skozi glasbo. Mislim, da celo večina naših besedil opeva resno ali celo žalostno tematiko, ki se nato skozi vesele ritme pretvori v nekakšen pozitivni občutek, dobi pozitiven prizvok.«

V čem je zadnji album Na zapadu drugačen od vaših predhodnih albumov?

Coco: »Preteklo je pet, šest let. Razlika je opazna v tolikšni meri, kot se je v teh letih spremenil naš okus glasbe in kolikor smo se spremenili mi in naše osebnosti.«

Kakšno se vam zdi slovensko občinstvo?

Coco: »Slovensko občinstvo je tipično mediteranska, zelo podobna tisti v Splitu in Zadru.«

Yaya: »Vedno je pripravljena na komunikacijo in super je, ker nas je slovensko občinstvo zelo hitro sprejelo. Nekaterim hrvaškim izvajalcem je dokaj težko, ker preteče kar nekaj časa, preden jih slovenska publika sprejme. Mi imamo od samega začetka dobre izkušnje in odzive, pa tudi koncerti v Sloveniji so super.«

Kakšni so vaši načrti za letos?

Coco: »Namen je, da odigramo precej koncertov doma in v tujini, nato bomo mogoče spet malo razpadli (smeh) in se po nekaj letih znova združili, da posnamemo poslednji album skupine Jinx (smeh). Nikoli nismo postavljali nekih visokih ciljev, ampak smo bolj uživali v trenutkih, ki so nas ujeli. Nekako vedno plavamo s tokom življenja.«

Lani ste bili le nekaj mesecev po izdaji albuma Na zapadu ste nominirani za Best Adriatic Act. Kaj vam je pomenila ta nominacija?

Coco: »Tovrstne nominacije nas nekako ne razveselijo več. Po vnovični združitvi ni nikogar zanimalo, kaj se bo igralo, kako se bo delil denar, hoteli smo samo znova stopiti na oder in z novim albumom povedati novo zgodbo, ki bo mogoče zadnja, mogoče pa bo sledilo tudi nadaljevanje.«