Velikih tekmic se ne boji več

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / sreda, 16. januar 2008 / 06:00

"Po sprintu v Pragi sem bila jezna kot še nikoli v življenju. Če bi imela možnost še enkrat odteči, mislim, da bi od same jeze lahko vse premagala," pravi smučarska tekačica Vesna Fabjan, ki se v sprintu redno osvaja točke.

Kranj - Po tekaški turneji Tour de Ski smo se pogovarjali z Vesno Fabjan, 22-letno smučarsko tekačico iz Besnice, trenutno drugo ime naše reprezentance. Skupaj s Petro Majdič in Blejko Katjo Višnar, ki se tudi že uvršča med dobitnice točk svetovnega pokala in je po mnenju trenerja A-reprezentance Ivana Hudača tekmovalka, ki bi lahko bila zelo uspešna v klasični tehniki, že jutri potuje na naslednje tekme svetovnega pokala, ki bodo potekale od 22. do 26. januarja v Kanadi. V zadnjih dneh so trenirali v Trbižu. Naporen program bo imela tudi po kanadski turneji, saj jo čakajo carinske igre in svetovno prvenstvo do 23 let.

Primerjava Tour de Ski letos in lani? Ste zadovoljni z nastopi?

»Letošnji Tour je bil precej težji kot lanski. Osem tekem v desetih dneh pomeni hud napor. Že od 2. januarja dalje sem čutila utrujenost. Samo da sem stopila na smuči, sem rekla, joj, kako pa bo tole danes šlo. Z mojimi nastopi na Touru sem delno zadovoljna. Zelo veliko mi pomeni, da so zaostanki precej manjši kot so bili lani, da sem glede na zaostanek velik napredek naredila tudi na razdalji. V eni sezoni se tako velikih korakov naprej ne da narediti. Mislim pa, da bi v prihodnje tudi na razdalji lahko prišla do točk.«

Točke ste dobili na obeh sprintih. Do kod bi brez padca lahko prišli v Pragi?

»Po sprintu v Pragi, po smoli in padcu, sem bila jezna kot še nikoli v življenju. Čas v kvalifikacijah je pokazal, da bi lahko prišla med deset, tako pa sem bila na koncu 26. Proga mi je bila pisana na kožo. Če bi imela možnost še enkrat odteči, mislim, da bi od same jeze lahko vse premagala. Na sprintu v Asiagu pa je bilo 12. mesto moj maksimum. V glavi sem imela Prago. Hotela sem se maščevati.«

Kaj ste na tem zahtevnem tekmovanju spoznali o sebi?

»Na takšnih tekmovanjih spoznaš, do kam lahko greš, premikaš meje. V zadnjem vzponu na Alpe Cermis sem videla, da je tista meja zelo visoko. Ko se ti na sredini klanca začne temniti pred očmi, veš, da imaš še precej do vrha, poti nazaj ni. Treba je zborbati do vrha. Niti enkrat pa nisem pomislila, da bi odstopila.«

Ste verjeli, da ste lahko pred Petro Majdič? Pred njo ste bili na sprintu v Asiagu.

»Če premagam Petro tudi pozimi, to pomeni, da sem v svetovnem pokalu lahko zelo visoko. Poleti še nisem verjela, da sem tega sposobna. S 5. mestom na sprintu v Rusiji pa se je blokada v glavi odstranila. Vidim, da lahko pridem tudi v finale in velikih tekmic se ne bojim več. Naslednji korak so stopničke.«

Pravite, da vam še manjka vzdržljivosti?

»Kar se tega tiče, ni vse povezano samo s treningom. Odvisno je tudi od samega organizma. Moj hemoglobin ni med najvišjimi, posledično prenos kisika do mišic ni optimalen in tukaj imam manjši hendikep.«

Na sezono se niste pripravljali z ekipo s Petro Majdič, kar je bila vaša odločitev. Sedaj razmišljate drugače?

»Za trening s Petro se nisem odločila, saj sem se bala, da bi pri treningu z njo šla prek svojih sposobnosti. Sedaj vidim, da sem v šprintu Petri lahko konkurenčna in če bi trenirali skupaj, bi bil to zame samo plus. Kako s treningi naprej, bomo razmišljali po sezoni.«