Do zgodovine se obnašamo nestrpno

Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je v govoru v Dražgošah spomnil na pomen partizanskega boja, sprave in solidarnosti.

Dražgoše – Nad štiri tisoč ljudi se je kljub slabemu vremenu udeležilo nedeljske prireditve v Dražgošah v spomin na boj Cankarjevega bataljona z Nemci januarja 1942 in na zverinsko maščevanje Nemcev nad vasjo in vaščani. Spominske prireditve, imenovane Po stezah partizanske Jelovice, organizirajo že 51 let.

Osrednja slovesnost je bila opoldne pri spomeniku. V kulturnem programu so sodelovali dramski igralec Jože Logar, orkester Slovenske vojske, mešani pevski zbor Pediatrične klinike iz Ljubljane in učenca osnovne šole iz Železnikov Ajda Šmid in Jernej Primožič. Množico sta najprej nagovorila predsednik organizacijskega odbora prireditve Zdravko Krvina in domačin Franci Lušina, nato pa ji je spregovoril slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije Danilo Türk.

»Dražgoška bitka spada med velike in tragične dogodke iz zgodovine slovenskega naroda. Spomin nanjo je spomin na dejanje izjemnega poguma borcev, ki so bili tisto bitko, in vseh, ki so bojevali in podpirali narodnoosvobodilni boj. Pripoveduje nam o veliki moralni moči slovenskega domoljubja. Hkrati je to tudi spomin na žrtve velikega vojnega zločina. Okupator se je znesel nad vaščani Dražgoš - s poboji ljudi, s požigom vasi in razselitvami preživelih. Tega vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom ni opravičevala nobena vojaška nuja,« je povedal predsednik. Z besedami dr. Franceta Bučarja, da je bila bitka izjemnega pomena zaradi opozorila nacistom o »nezlomljivosti slovenskega duha v razmerah, ko na obzorju ni bilo videti iskrice upanja«, je odgovoril na vprašanje, če je bilo v takih pogojih sploh smotrno začeti upor.

Druga svetovna vojna je vrgla svet z moralnih tečajev. Med njo in po njej so bile v Evropi in pri nas kršene človekove pravice in svoboščine. To je del našega zgodovinskega spomina. Kjerkoli je mogoče, je treba krivice popraviti, je dejal predsednik in se zavzel za odkrivanje resnice in za tehtno razpravo o naši zgodovini.

»Do zgodovinskih resnic se prepogosto obnašamo nestrpno in preveč politično. Nismo pripravljeni sprejeti spoznanja, da je pot do resnice zahtevna, resnica pa pogosto bolj zapletena, kot nam kaže prvi pogled. Resnico moramo iskati in jo odkrivati v vseh njenih razsežnostih. Toda zanjo sta potrebni tako spoštovanje pravnih norm in pravnih postopkov, če gre za resnico ugotovljivo po pravni poti, kot tudi stroga logika in etika znanstvenega raziskovanja, ko gre za zgodovinsko resnico nasploh. Prikazovanje delnih resnic kot edinih ali odločilnih ni resnica, ampak moralno vprašljivo početje,« je dejal predsednik in opozoril, da je iluzija, da utegne politični sloj imeti resnico v svoji posesti, nevarna. Tudi danes nam dnevnopolitično krojenje resnice ne more prinesti nič dobrega.

»Tudi k vprašanju sprave Slovenci pogosto pristopamo na značilno neučakan način. Veliko pričakujemo od simbolnih dejanj, zlasti od dejanj drugih. Taka dejanja so potrebna. Razumeti pa je treba, da sprava nastaja v srcih ljudi in da je odvisna od vsakogar od nas in od vseh nas skupaj. Premalo razumemo, da je treba začeti pri sebi, kajti pot do sprave se začne s priznanjem lastnih napak in z odpuščanjem napak drugih. Bodimo strpni do sebe in drug do drugega. Poskušajmo biti boljši do sebe in do drugih. In predvsem, ne podcenjujmo tega, kar smo v spravnem procesu že dosegli. Ne zmanjšujmo pomena simbolnih spravnih dejanj iz naše nedavne preteklosti. Te dni opažamo znake spravljivosti v pogovorih parlamentarnih strank, posvečenih vojnim zakonom. Podprimo ta svež veter, ki naj omogoči širok sporazum poslancev državnega zbora in rešitev preostalih odprtih vprašanj. Zavedajmo se, da smo boljši z vsakim korakom k spravi, in pazimo, da bo takšnih korakov čim več. Ne zadnjih, ampak mnogih majhnih,« je povedal predsednik in spomnil na pomen solidarnosti in spoštovanja vseh vrst pravic, kar je zapoved današnjega časa. Domačinka Alenka Lotrič je predsedniku republike Danilu Türku izročila v spomin dražgoški kruhek, ki ga je izdelala skupaj z Bredo Tolar.

Tudi letos so v Dražgoše organizirali številne pohode, ki se jih je zaradi slabega vremena udeležilo manj ljudi. Vseeno je na pohod iz Tržiča, ki so ga letos organizirali prvič, odšlo 85 pohodnikov, težka nočna pohoda s Pasje ravni in iz Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše pa je kljub slabemu vremenu prehodilo 250 in 107 pohodnikov.