Želijo si bližnjico do gozdov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 14. januar 2008 / 06:00

Če se želijo kmetje s Kupljenika pripeljati s traktorjem do svojih gozdov na Jelovici, morajo prevoziti v eno smer štirideset kilometrov. Karol Primožič s Kupljenika, dobitnik priznanja skrbni lastnik gozda, si prizadeva za gradnjo gozdne ceste, ki bi jim bistveno skrajšala pot.

Kupljenik – Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je lani priznanje prejel 55-letni Karol Primožič, gospodar na kmetiji Pr' Lenčk. Ko smo se v torek dopoldne mudili na Kupljeniku, vasica »brez sonca« in s poledenelimi cestami prišleku ni kazala najbolj prijaznega videza, zato pa je bilo za kmečko mizo v hiši prav prijetno za pogovor o kmetiji, kmetovanju, delu v gozdu ...

Lahko na kratko predstavite kmetijo?

»Kmetija obsega 33 hektarjev zemljišč, od tega 25 hektarjev gozda in osem hektarjev kmetijskih zemljišč, še deset hektarjev jih imamo v najemu.Travniki so od kmetije oddaljeni največ dva kilometra, sedemnajst hektarjev gozda pa je na Jelovici. Redimo od petnajst do dvajset govedi, trenutno jih je v hlevu sedemnajst. Mleka že dvajset let ne oddajamo več, imamo le krave dojilje. Pred sedmimi leti smo se usmerili v ekološko kmetovanje. Glavni vir dohodka sta govedoreja in gozdarstvo, kot samostojni podjetnik pa se ukvarjam tudi z orodjarstvom.«

Gozdovi na Jelovico so na videz blizu, dejansko pa zelo daleč. Zakaj?

»Če grem v svoj gozd na Jelovici peš, sem tam v manj kot eni uri, a če se odpravim s traktorjem, moram čez Nemški Rovt v Bohinju ali preko Lipnice v Lipniški dolini. Pot preko Lipnice, ki jo uporabljam za dostop do gozdov, je dolga 37 kilometrov, za kar potrebujem s traktorjem v eno smer eno uro in štirideset minut.«

Ali ni bližnjice?

»Ne. Lastniki gozdov s Kupljenika in iz okoliških krajev, ki imamo gozdove na Jelovici, se že petintrideset let prizadevamo, da bi zgradili približno štiri kilometre nove gozdne ceste, ki bi nam bistveno skrajšala pot do gozdov. V blejski območni enoti zavoda za gozdove so za cesto že pripravili načrt, glavni problem je, kako zagotoviti 400 tisoč evrov denarja. Pričakujemo podporo blejske občine in države. Občina bi bila pripravljena kandidirati na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za naložbe v gozdne ceste, vendar ne more, ker ni lastnica gozdov na Jelovici. Do naslednjega razpisa za ceste bomo poskušali prepričati pristojne, da bi spremenili razpisne pogoje in da bi se za denar lahko potegovala tudi občina.«

Na Jelovici imate tudi šest hektarjev mladega gozda. Ga je ob ujmah in divjadi težko »spraviti gor«?

»V obdobju od leta 1960 do 1972 se nam je na Jelovici zaraslo šest hektarjev senožet, danes je to mlad gozd. Pred tremi leti, ko je bila huda zima, so nam precej škode povzročili jeleni, ki so objedali lubje dreves. Jelenov je občutno preveč. Ko sem bil še mlad, je bil pravi praznik, če si jih videl, zadnje čase redno prihajajo v vas, pozimi tudi nad silos. V letošnji zimi jih še ni bilo, a ko bo zapadel sneg, bodo zanesljivo prišli.

Eni težavi je kmalu sledila druga, januarja lani sta nam sneg in žled izruvala ali polomila več sto kubičnih metrov drevja. S pomočjo izvajalca gozdnih del smo lani pospravili približno 200 kubičnih metrov drobnega lesa, okoli sto kubičnih metrov hlodovine iglavcev in približno petdeset kubičnih metrov bukve, na spravilo pa čaka še okrog dvesto kubičnih metrov lesa, pretežno smreke s polomljenimi vrhovi in bukve. Pri spravilu mi pomagajo domači – žena in trije sinovi, dobro pa sodelujem tudi z revirnim gozdarjem Boštjanom Sokličem.«