Panoramsko dvigalo na Loški grad

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 12. januar 2008 / 06:00

V Loškem muzeju so v minulem letu našteli več kot 50 tisoč obiskovalcev. S panoramskim dvigalom na Škofjeloški grad bi rešili marsikatero težavo zaradi slabega dostopa.

»Do gradu in s tem Loškega muzeja ter zbirk, ki so v njem, je predvsem za starejše dostop zelo neprimeren, nimamo pa tudi primernih parkirišč,« je poudarila direktorica muzeja Jana Mlakar, ki je tudi letos kot po tradiciji predstavnike medijev povabila na ponovoletno novinarsko konferenco. »S panoramskim dvigalom iz mesta do platoja tu zgoraj na gradu bi lahko rešili marsikatero težavo, s katero se sedaj ubadamo,« je prepričana Mlakarjeva, ki dodaja, da bi s tem postali še bolj zanimivi za turiste, meni pa tudi, da je dvigalo zagotovo eden od večjih izzivov, s katerim bi se v prihodnje spopadla tako Loški muzej kot občina Škofja Loka. V minulem letu je sodelavcem muzeja uspelo v celoti uresničiti zastavljeni program. Pripravili so kar trinajst različnih razstav, bodisi muzejskih razstav, spominskih postavitev ob obletnicah društev bodisi likovnih. V Galeriji Loškega muzeja vsako leto pripravijo enega ali dva večja razstavna projekta. »Letos smo izkoristili Plečnikovo leto in smo pripravili razstavo Plečnik na Loškem. Odziv na temeljito in skrbno pripravljeno razstavo je bil zelo dober.« Prenovili so tudi razstavo v Dražgošah, kjer so pripravili tudi etnološko predstavitev kraja pred 2. svetovno vojno.

Kot je povedala Mlakarjeva, je bila ob razstavi Plečnik na Loškem najbolje obiskana razstava Edi Šelhaus in Škofja Loka. Šelhaus je del svoje mladosti preživel v Škofji Loki in starejši ljudje se ga še dobro spominjajo, tako kot tudi fotografskega ateljeja njegove mame. Loški muzej je kljub sicer nekoliko slabšemu letu, kot poročajo slovenski muzeji, beležil rekorden obisk. »Presegli smo za naš mali kolektiv zagotovo magično mejo 50 tisoč obiskovalcev. Teh bi bilo najbrž še nekoliko več, če ne bi septembra, ko sicer beležimo dober obisk, zaradi vodne ujme prišlo kar nekaj odpovedi večjih skupin.

Ob siceršnji razstavni dejavnosti so v muzeju seveda skrbeli tudi za redno dejavnost. Inventariziranih imajo več kot 17.500 muzealij, od tega je ena tretjina razstavljenih, poleg tega pa je še 42 tisoč enot dokumentarnega gradiva. V prihodnje bodo prav tako vse muzealije, ki jih sedaj »vodijo na papirju«, tudi digitalizirali.

Ob vsaki razstavi so pripravili tudi zloženke, razstava Plečnik na Loškem pa je prinesla tudi izčrpen katalog Plečnik na Loškem. Za obiskovalce, med katerimi je vedno več tujcev, so pripravili tudi novo zloženko o Loškem muzeju.

Loški muzej skrbi tudi za Galerijo Ivana Groharja in Galerijo Franceta Miheliča. V slednji je na ogled stalna razstava slikarja Miheliča, loškega rojaka, v kateri so z večerom o njem obeležili tudi 100-letnico njegovega rojstva. V Groharjevi galeriji se mesečno vrstijo razstave. »Program je raznolik, saj obsega sodobno likovno umetnost, dva do tri termine namenimo domačim ustvarjalcem, z dvema razstavama pa smo obeležili tudi 70-letnico Muzejskega društva in 100-letnico Planinskega društva, kar je le dokaz več, da na galerijo gledamo kot na prostor širšega družbenega pomena,« je povedala Mlakarjeva. Letos so uvedli tudi dve zanimivi novosti, saj so preko programa družbeno koristnega dela našli marsikatero delo za ljudi, ki recimo niso mogli odplačati prekrškov, pa so svojo kazen prišli »odslužit« v Loški muzej. Prav tako so se v sodelovanju z univerzo za tretje življenjsko obdobje pridružili projektu izobraževanja kulturnih informatorjev.

V prihodnjem letu Loški muzej čakata dva velika projekta, v sodelovanju z Barbaro Jaki (Narodna galerija), dr. Nadjo Zgonik (Akademija za likovno umetnost) in dr. Milčkom Komeljem (Filozofska fakulteta) bodo pod delovnim naslovom »Krajinska poetika v loškem slikarstvu od Groharja do današnjih dni« pripravili razstavo vseh slovenskih slikarjev krajine, ki so ustvarjali tudi na Loškem, prav tako se bodo s fotografsko razstavo ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja pridružili sklopu razstav na državnem nivoju. »Žal smo iz Škofje Loke izgubili Poštni muzej (ta sicer sodi pod okrilje Tehniškega muzeja Slovenije), mislim pa, da bi lahko na gradu našli prostor, ki bi ga namenili predstavitvi Lovrenca Koširja in razvoju poštne znamke. Zgodovinske povezave s Škofjo Loko so tu jasne.«