Radosti na ledu

V minulih dneh so bila naravna drsališča na Gorenjskem dobro obiskana. Največ drsalcev naštejejo na Jezerskem, ob koncu tedna ob lepem vremenu tudi po tisoč na dan. Veselje drsalcev se je zaradi otoplitve ponekod že končalo.

Zimske temperature so v decembrskih dneh omogočile, da so na svoj račun prišli tudi drsalci. Na marsikaterem gorenjskem jezeru oziroma bajerju je ob nizkih temperaturah začel nastajati led, čigar debelina se je postopoma povečevala, med božično-novoletnimi prazniki pa so naravna drsališča povečini že omogočala drsanje – na lastno odgovornost seveda. Veselje drsalcev se je zaradi zadnje otoplitve ponekod že končalo.

Drsanje najprej na Jezerskem

Tako kot v minulih letih je bilo drsanje najprej možno na Jezerskem; prvi drsalci so led na Planšarskem jezeru preizkusili sredi decembra. »Jezero je precej časa v senci in hitro zamrzne. Sonce ga ne doseže od začetka decembra dalje, prve žarke pa ponavadi opazimo šele 20. januarja. Ni čudno, da se je tega dela prijelo ime Sibirija, saj je vedno tri stopinje hladneje kot v središču Jezerskega,« je dejal Milan Milošič iz bližnjega gostišča. Ob koncu tedna ob lepem vremenu na jezeru, ki ga prekriva približno polmetrska ledena ploskev, naštejejo tudi tisoč drsalcev, med tednom pa na ledu uživa precej učencev v sklopu športnih dni. »Led vzdržujemo, čistimo ga snega in ga polivamo, da je gladek,« še pove Milošič. Drsanje je možno tudi na bližnjem umetnem drsališču, a je med drsalci bolj priljubljeno Planšarsko jezero, na katerem običajno led zdrži vse do sredine marca.

Neizkoriščeno drsališče v Preddvoru

Kako velik potencial ponuja zamrznjeno jezero Črnava v Preddvoru, se je letos zavedel novi lastnik hotelskega kompleksa ob jezeru Andrej Breznik: »Naravno drsališče je bilo v preteklosti povsem neizkoriščeno. To je bil greh in vse skupaj kar kliče po ureditvi. Včasih je na ledu tudi po sto drsalcev naenkrat, pa nismo drsanja nikjer oglaševali. V naslednji sezoni nameravamo poskrbeti za red, čiščenje in varnost. Ker imamo s hotela možnost osvetliti jezero, bi lahko organizirali nočno drsanje. Letos smo kot manjšo pozornost do drsalcev zunaj namestili zvočnike, da so lahko drsali ob glasbi.« Na jezeru Črnava so drsati začeli nekaj dni pred božičem, v nedeljo pa so na led, na katerem se je zaradi otoplitve začela nabirati voda, stopili le še najpogumnejši. »Ponavadi zamrzne decembra, ko je sonce najnižje, na jezeru pa je največ sence. Led se ob nizkih temperaturah navadno obdrži mesec ali dva,« je povedala predsednica Turističnega društva Preddvor Mirjam Pavlič.

Minuli petek je ob našem obisku led na jezeru Črnava prekrivalo nekaj centimetrov snega, a to drsalcev – med njimi je bilo največ otrok in mladine – ni motilo. »Led za silo očistimo, pa ni problemov. Super se imamo, danes bomo igrali hokej. Med novoletnimi počitnicami sem pogosto drsal, danes sem prišel po šoli. Led je treba izkoristiti, dokler je še možno,« je bil odločen dvanajstletni Žiga Kociper.

Drsalci pogrešajo topel čaj

V preteklih dneh so skoraj vsak dan hokej igrali tudi na ledu na Čukovem bajerju v Bobovku, ki je med Kranjčani že dolgo priljubljeno naravno drsališče. Triindvajsetletni Dejan Švegelj se spominja, da je na Čukovem bajerju drsal že kot otrok: »Zdaj pa kake tri tedne skoraj vsak dan s kolegi tu igramo hokej. Blizu je, s parkiranjem ni problema. Pogrešamo samo čaj.«

Da ob bajerju manjka gostinski obrat, ki bi ponujal toplo pijačo, je poudaril tudi Marjan Markič, ki je v petek na drsanje pripeljal vnukinji Urško in Anjo. »Ko je bil tu še bife, je bilo pa res živahno,« se spominja. Kljub temu rad prihaja na Čukov bajer. »Zelo lepo je, prav idilično in ni čudno, da je bilo ob božično-novoletnih praznikih toliko drsalcev, da je bilo kar črno. Povsem blizu lahko parkiraš in nekaj trenutkov kasneje že drsaš,« je dodal.

Bajer na Šobcu privabljal družine

V petek je bilo živahno tudi na bajerju na Šobcu. Veselje drsalcev se je tam končalo že po dveh tednih, saj je zaradi otoplitve led premehak in delno tudi pod vodo. Sicer pa je zamrznila dobra polovica bajerja. »Voda se hitro shladi in zamrzne, saj bajer ni globlji od dveh metrov,« je razložil direktor kampa na Šobcu Rado Urevc. Med drsalci je opazil precej družin, ki se, kot pravi, pozimi na Šobec pogosto odpravijo tudi na sprehod ob bajerju in hranjenje račk in labodov.

Čeprav je drsanje na Šobcu priljubljeno, pa drsalcem tam ni na voljo gostinskega obrata s toplimi pijačami. Kot je pojasnil Urevc, so inštalacije in infrastruktura v kampu narejene za poletne mesece in je nemogoče obratovati pozimi. A kot kaže, bodo v prihodnjih letih drsalci ob bajerju vendarle lahko dobili topel čaj. »Interholding ob vhodu na Šobec načrtuje hotelski kompleks, v kampu pa takrat nameravamo zgraditi restavracijo z zimskim vrtom. Takrat bo namreč treba rešiti vprašanje kanalizacije – ali se priklopiti na javno omrežje ali zgraditi čistilno napravo,« je napovedal Urevc.