Raznolikost treniranja

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / torek, 8. januar 2008 / 06:00

Pravijo, da monotonost utruja in izčrpava. Včasih ja, včasih ne. Odvisno od posameznikovega karakterja in njegovega odnosa do posameznih dejavnosti, stvari in določenih situacij.

Športnih zvrsti je mnogo. V kateri se bomo najbolje počutili in najbolj uživali, pa bomo spoznali sami, in sicer po določenem obdobju ukvarjanja in preizkušanja v več športnih zvrsteh. Nekdo se takoj najde v svoji panogi, spet nekdo drug bo lahko potreboval kar nekaj let, da bo »padel« v dejavnost, sebi primerno tako po željah kot sposobnostih. Le takrat potem lahko začne popolnoma uživati v vadbenem procesu, ki ga spremljajo tako veselje in uživanje kot napori in premagovanje stisk. Kar nekaj športnikov odkrito pove, da je tek garanje in ne pomeni nujno le sprostitve in uživanja, temveč je lahko tudi zelo naporen del vadbe. Ni prav nobenega pomagala in odvisen si le sam od sebe. Po drugi strani pa poglejmo naslednji primer. Naš ultramaratonec Dušan Mravlje ima ves trening vezan na tek, le od časa do časa se poda v hribe. S tekom se je dobesedno zastrupil in v njem iskal in seveda tudi našel samega sebe. Dan za dnem, zgodaj zjutraj, v vsakem vremenu opravi tam od dvajset do trideset kilometrov, včasih tudi več. Le redkokdo se bo lotil tovrstnega treninga. Večkrat se pogovarjam z rekreativci, ki prav zimo omenjajo kot obdobje, kjer v vadbo vključijo tudi druge enote in sredstva treniranja. To so predvsem: vadba v telovadnici, skupne oblike vadb, pohodi v hribe in razvijanje specialne pomoči s t. i. pliometričnimi vajami, ki jih v prvi vrsti lahko razumemo kot atletski poskoki oziroma atletska abeceda. Vedno isti sistem treninga lahko začne utrujati. Naj ima vsak trening pomen. Če gremo npr. tri- do petkrat tedensko ven na lahkoten tek, nam bo to pomenilo bolj sprostitev in ohranjanje splošne telesne kondicije in počutja. Za večji razvoj pa bo treba kakšen trening opraviti hitreje, steči v klance ter ne nazadnje opraviti kakšen ciklus krožne vadbe, ki vključuje osnovnošolske vaje, kot so npr. sklece, trebušnjaki in vzgibi na drogu.

Kako lahko prek zime opravimo vse enote treninga:

- razvoj vzdržljivosti z dolgimi teki, pohodi v hribe in tekom na smučeh,

- razvoj hitrosti s kratkimi tempo teki (2 do 5 min) ali stopnjevanji (50 do 100 m),

- razvoj moči s pomočjo krožne vadbe ali vadbo v telovadnici in fitnessu,

- dejavnosti sproščanja, kot so npr. skupinske oblike vadbe, savna, masaža …

Večina nas trenira enkrat dnevno in tako na teden redko opravimo več kot šest treningov. Počitek naj ima le svoje mesto v procesu vadbe. Bolj ko pa gremo proti tekmovalnemu obdobju, več bo tipičnega treninga, ki bo neposredno vezan na tekmovalno razdaljo oziroma disciplino.

Zaključek

Z raznovrstno vadbo poskrbimo za pestrost treniranja in razbijemo utrujenost ob pretirani vadbi, ki je vezana le na določeno disciplino. Ne nazadnje tudi zmanjšamo možnost nastanka tipičnih poškodb, ki so značilne za posamezno disciplino.