Med da dolgo živet

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 8. januar 2008 / 06:00

Med daje moč in zdravje otrokom, nosečnicam, rekonvalescentom, oslabelim, bledičnim, starejšim. Obnavlja organizem, krepi odpornost, izboljšuje koncentracijo ...

Najsi ga pijemo v čaju, mleku ali drugih pripravkih ali zaužijemo samega po žličkah, dobro nam bo del in nemara celo podaljšal bivanje na naši ljubi zemljici.

Kaloričen, a tudi žlahten

Med navadno opisujejo kot sladko in židko tekočino, ki jo čebele in druge žuželke proizvajajo iz cvetličnega nektarja oz. medičine ali iz mane, ki jo izločajo kljunate žuželke, kot so denimo uši in druge. Čisti med ne sme vsebovati nobenih dodatkov, kot so voda ali druga sladila. Tekoči med se ne pokvari, lahko edino kristalizira v trdno stanje. Nazaj v tekočino ga pretvorimo s segrevanjem do 45 stopinj Celzija. Če to mejo presežemo, med izgubi zdravilne lastnosti. Rekli boste, med je grozno kalorična reč, ki vsebuje obilico sladkorjev. A gotovo je, da vsebuje tudi žlahtne sestavine, ki so zdravju zelo koristne. Če ga uživamo v primernih količinah, bo pokazal le svojo boljšo plat. Poleg sladkorja vsebuje še vonjavne snovi, sluzi, beljakovine, eterična olja, kisline, nekatere vitamine skupine B, vitamin C, rudninske snovi in vodo. Pristen in neponarejen med spoznamo po tem, da je gost, dokler je hladen, se trakasto vleče, lepo diši, je sladek, lepljiv, zlato rumen do rdečkasto rjav. Rad se strdi, zato mu pravimo tudi strd.

Cvetlični za srce, lipov za prehlad, kostanjev za prebavo …

Poznamo različne vrste medu, ki nosijo ime po rastlinah, na katerih so čebele nabrale sladino. Tako poznamo akacijev, lipov, hojev, ajdov, kostanjev in še kakšen drug med. Naš travniški med je nabran na vseh mogočih travniških rastlinah, zato je mešan cvetlični med. Navadno je našemu cvetličnemu medu primešan gozdni in prav zato je tako zdravilen. Cvetlični med naj bi dobro del srcu in ožilju, gozdni proti vnetjem žrela in za odpornost, hojev pri slabokrvnosti, lipov pri prehladnih obolenjih in težavah z dihali, akacijev naj bi pomirjal in blažil utrujenost, ajdov krepil organizem po prestani bolezni in pomagal k hitrejšemu okrevanju, žajbljev blagodejno vplival na dihala, kostanjev koristil pri slabi prebavi, vnetjih želodca, pri ranah in v lepotilne namene.

Strd za trdno zdravje

Med lahko uporabimo pri teh ali onih težavah, ki nas tarejo. Svojo moč bo pokazal tako pri boleznih dihal kot pri slabi prebavi, nizkem krvnem tlaku, slabokrvnosti, šibkem krvnem obtoku. Uspešno bo krepil in razstrupljal telo, čistil kri in spodbujal njeno nastajanje, uravnaval vsebnost belih in rdečih krvničk, večal odpornost … Dobro bo razkuževal in celil rane in poškodbe ter odpravljal nadležne mozolje. Med je po eni strani redilen, po drugi pa lahko prebavljiv in pomočnik pri rednem iztrebljanju. Priporoča se kot krepčilo starejšim kot tudi dojenčkom in otrokom, ki so šibkega razvoja in rasti. Notranje uživamo med ponavadi kot dodatek v čaju. Zelo učinkovit krepilni napitek pa si lahko pripravimo tudi tako, da sok ene do dveh limon razredčimo s toplo ali mlačno vodo in ga obogatimo z žličko ali dvema medu. Pripravek uživamo dlje časa vsaj enkrat na dan, če nas je napadel kakšen virus, pa večkrat na dan. Če hočemo okrepiti odpornost in izboljšati koncentracijo, zaužijmo pred kosilom pripravek iz koščka kvasa, ki smo ga zmešali z žličko jogurta ali kefirja in mu dodali žličko medu.

Stari ljudski recepti z medom

Ljudsko zdravilstvo je med vedno čislalo nad vse. Tako je vsako rano pozdravil sok iz tavžentrože in medu, gnojno bulo mazilo iz dveh žlic medu in dveh žlic mleka, naduho in kašelj strok česna z medom ali prevreta čebula na medu ali janežev čaj in med. Glavobol so zdravili z na vodi zavretim medom, nespečnost z dvema žlicama medu pred spanjem. Dobro odvajalo je bila zmes kamilic in medu. Ko je človek prišel na slab glas oz. ga je povsem izgubil, je pomagala mešanica medu, zdrobljenega gorčičnega semena in surovega masla. Bolezni v prsih, zlasti kašelj, je odgnal v vinu kuhan med z dodatkom dobre misli, vinske rutice in fige. Kašelj so zdravili tudi stolčeni lešniki, ki so jih zmešali z razredčenim medom v kašo. Priznano je bilo tudi, da umivanje z medico in lepotilne maske z dodatkom medu dajo koži svežino in lepoto ter odpravijo gube na obrazu. Pege naj bi odpravljali s kremo, ki so jo napravili iz 2 žličk medu, 2 žličk glicerina in 2 žličk limoninega soka. Vedeli so tudi, da med izvleče gnoj oz. maščobo iz mozolja, ki se tako prej posuši.