Marmor v mladih rokah

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 7. januar 2008 / 06:00

Z novim letom je kot novi predsednik uprave krmilo vodilnega kamnoseškega podjetja prevzel mladi Gregor Žontar, dolgoletni direktor in večinski lastnik Brane Selak pa se umika na mesto prokurista.

Hotavlje – V Marmorju Hotavlje, ki bo letos jeseni praznoval 60-letnico obstoja, so bili štirje direktorji, med katerimi pa prav gotovo lahko govorimo o dveh legendah: Alojzu Štremflju, ki je postavil temelje podjetja, ter o Branetu Selaku, ki je vodil Marmor kar 28 let in iz njega ustvaril vodilno kamnoseško podjetje ne samo pri nas, pač pa tudi na Zahodnem Balkanu in z velikim ugledom po vsej Evropi. Kaj je pomenil Marmor s okoli 150 delovnimi mesti za Poljansko dolino, ni treba posebej poudarjati, o delu Braneta Selaka pa zagovorno pričujeta tudi priznanji Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske uspehe in naslov častnega občana Občine Gorenja vas-Poljane. Povabili smo ga na pogovor.

Kdaj in kako ste začeli v Marmorju?

»V Marmorju Hotavlje sem prebil 39 let, 28 let kot direktor. Sem sem prišel takoj po končani srednji šoli in odsluženi vojaščini. Takrat je bil direktor Alojz Štremflej, ki je postavil temelje Mramorja. Leta 1969 smo postavili obrat za umetne plošče, kjer sem bil nadzorni in nadaljeval kot obratovodja. Do leta 1980 sem opravlja praktično vse faze in vrste dela, od prodajnega referenta, tehničnega vodje do ukvarjanja s komercialo – vse razen samih financ. V letu 1980 smo pod mojim vodstvom zgradili sedanji objekt Marmorja, ki je pomenil veliko prelomnico. V želji po širitvi smo s svojimi izdelki že v sedemdesetih letih napravili prve korake v tujino, vključili smo se v gradnje v Iraku, 1974 položili hotaveljski marmor v konferenčnem centru v Zimbabveju (še vedno je to objekt, kjer ja položeno največ 'hotaveljčana'), sicer pa nam je bil izziv Zahod, saj smo se zavedali, da le od tam lahko dobimo najsodobnejšo tehnologijo.«

Za kakšno tehnologijo pri tem gre?

»Leta 1976 smo imeli v Marmorju kot prvi v kamnarstvu v svetu računalniško voden obdelovalni stroj, s katerim smo napravili izjemen preboj na trgu ter postali vzor, k nam so se prihajali učiti. Od tedaj smo vseskozi skrbeli, da imamo najmodernejšo tehnologijo, da smo korak pred drugimi, pri čemer smo seveda veliko vlagali tudi v znanje zaposlenih. Naša velika prednost je, da smo sposobni izpeljati celoten in celovit projekt: od načrtov, nabave ali pridobitve surovin, obdelave materialov do končne vgradnje oziroma montaže. Naš največji projekt je brez dvoma hram sv. Save v Beogradu, ki so ga začeli leta 2002 in bo zaključen – po sredi so umetniki, izdelovalci mozaikov, pa tudi omejene možnosti, šele čez dolgo vrsto let.«

Poleg vodenja Marmorja ste bili aktivni tudi na drugih področjih. Katerih?

»V preteklih letih sem opravljal vrsto funkcij in za nekatere lahko rečem, da sem bil nanje tudi ponosen. Zadnjih pet let nekdanje Jugoslavije sem bi predsednik kamnarjev – Združenja Kamen garant Jugoslavije, kar ni bilo le priznanje meni, pač pa tudi Marmorju, ki je bil za velik korak pred drugimi. To ime, ki smo si ga ustvarili, tudi danes omogoča pridobivanje poslov na območjih nekdanje skupne države, saj nas vsi poznajo po vrhunski kvaliteti ter po tem, da vedno držimo besedo, kar ni pogosto v teh krajih. Tako pri izvedbi kot plačilih. Aktiven sem bil še v Zbornici za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici, sem član nadzornega sveta Gorenjske banke, vodil sem direktorski klub za območje nekdanje občine Škofja Loka, opravljal pa sem tudi vrsto funkcij v športu na občinski in krajevni ravni, aktiven sem v krajevni skupnosti, kjer živim.«

Danes postajajo menedžerski odkupi že prav zloglasni. Kako ste pridobili večinski lastniški delež?

»Lastninjenje Marmorja smo, o tem sem trdno prepričan, izpeljali na izjemno korekten in za okolje sprejemljiv način. V prvi fazi smo bili vključeni vsi zaposleni in leta 1996 s prihranjenimi petimi plačami dokapitalizirali podjetje, s čimer smo pokazali, da želimo biti samostojni, in si pridobili tudi večinski delež. Čas seveda prinaša svoje, ljudje so deleže prodajali in lastništvo se je postopoma koncentriralo. Danes imam prek svojega podjetja Marmor v večinski lasti. Naj poudarim, da pri tem ni bilo nikakršnih danes spornih menedžerskih kreditov z zastavo delnic. Računi so čisti, rečem lahko, da glede tega nimam nobenih slabih občutkov. Predvsem se ob tem lastništvu zavedam velike odgovornosti, ki sem jo prevzel, odgovornosti za dobro poslovanje, razvoj, za dobro zaposlenih. Ko sem leta 1980 prevzel direktorsko mesto, sem si zadal cilj, da Marmor pripeljem med najboljše v panogi in da bo konkurenčen tudi na tujih trgih. Mislim, da mi je to tudi uspelo.«

Kako ste poskrbeli za svoje nasledstvo?

»Med mojimi najpomembnejšimi cilji je tudi bila trdna zaveza, da pred odhodom oblikujem ekipo, ki bo nadaljevala moje delo. Že pred dvema letoma sem postavil za izvršnega direktorja Gregorja Žontarja in mu prepuščal pooblastila do te mere, da so se nekateri, ki me poznajo, čudili. Med mladimi perspektivnimi kadri sem ga ocenil kot najsposobnejšega. Oblikovala se je mlada ekipa, ki se je že tudi dokazala in z velikim veseljem in dobro vestjo jim prepuščam vodenje podjetja. Naj dodam, da mi je v veliko zadovoljstvo tudi, da sta si našla svoje delo v Marmorju in mesto v tej vodilni ekipi tudi oba sinova – eden vodi nabavo in maloprodajo, drugi vodi informatiko. Z novim letom, ko mi je potekel mandat, je bila imenovana nova uprava, sam ostajam prokurist, ki se bo ukvarjal s pridobivanjem večjih poslov in lobiranjem, jeseni pa imam izpolnjene pogoje za pokoj. Marmor je na območjih nekdanje Jugoslavije ustanovil štiri hčerinske firme in čaka nas ogromno dela pri organizaciji in konsolidaciji te skupine. Torej veliko izzivov za mlade!«

Nadzorni svet Marmorja Hotavlje je 18. decembra za predsednika dvočlanske uprave imenoval 30-letnega diplomiranega ekonomista Gregorja Žontarja. V Marmorju je sedem let, dve leti kot študent in pet let kot redno zaposleni. Začel je v financah in vsako leto dobil kakšno dodatno odgovornost, pred dvema letoma postal izvršni direktor. Imenovan je za dobo enega leta in po preverjanju rezultatov mu sledi reden petletni mandat. Drugi član uprave je Silvo Pivk, odgovoren za tehnično področje.