Iz starih časov: Božič nekoč

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 6. januar 2008 / 06:00

V tem podlistku smo skozi vso leto 2007 sledili vrstnemu redu najpomembnejših praznikov in raznih starih običajev.

Pri tem smo zajemali največ iz knjige Manice Komanove (Na Gorenščem je fletno, 1928). O božičnem času bi morali pisati v tem času samem, a me je ta nekako prehitel. Zato se opisu gorenjskega božiča posvetimo šele tik po božičnem času 2007-8. Tako bomo lažje primerjali nekdanji božič s tistim, ki in kakor smo ga pravkar preživeli in sami pri sebi zaznali razlike. Kako je bilo torej o božiču nekoč? »Dan pred božičem imajo gospodinje mnogo opravila s pečenjem potic in 'poprtnjaka'. Poprtnjak je hleb belega kruha, ki mora ostati cel prav do Sv. Treh kraljev in mora biti na mizi vse tri božične večere, to je: na Sveti večer, na predvečer Novega leta in Sv. Treh kraljev, ko se poprtnjak razreže. To delo navadno prevzame gospodar. Vsi člani družine ga dobe po en kos, ostalega pa razreže na toliko delov, kolikor glav živali ima pri hiši ter ga vsega mednje razdeli. Tudi pujski in kuretina so deležni poprtnjaka.«

V božična opravila so vpreženi vsi. »Otroci in tudi odrasli – ker takrat itak ni nujnega dela – pa tisti dan pred Božičem pridno pripravljajo in sestavljajo jaslice, ki so po nekaterih hišah posebno lepe. Božičnega drevesca (smrečice) Gorenjec ne ceni, češ, to je novotarija. In če ravno skoro vsaka hiša poseduje toliko smrekovega gozda, da ima malih smrečic v izobilju, vendar ne boš nikjer videl božičnega drevesca, pač pa le jaslice, ki so našim ljudem tako pri srcu, da si brez njih Božiča skoro misliti ne morejo.« Tu vidimo, da naši gorenjski predniki niso bile le »ohrni«, ampak že takrat tudi »ekološko« naravnani.

Me prav zanima, koliko Gorenjcev še ve, kako se gre na svete večere »okoli ogla« ali to staro navado še danes prakticira? »Ko se zmrači, dene gospodinja v lonec lopatico žerjavice, napolni steklenico z blagoslovljeno vodo in vtakne vanjo pušpanovo vejico. Gospodar potrese žerjavico z dišečim kadilom, se prekriža in začne glasno moliti. Nato gre z loncem v roki pokadit vse shrambe, živino in vsa gospodarska poslopja. Takoj za gospodarjem stopa eden izmed družine, noseč v roki skodelico z blagoslovljeno vodo in pridno škropi na desno in levo. Za njim pa hodi s sklenjenimi rokami ostala družina in pobožno odgovarja gospodarjevi molitvi. To kajenje in škropljenje se potem ponovi oba božična večera, t. j. na predvečer Novega leta in Sv. Treh kraljev.«

Razlika je tudi v prehrambenih navadah. »Na sveti večer pride na mizo samo mrzla večerja, bodisi solata, shlajeno kuhano sadje ali kaj podobnega. To pa v pobožen spomin na Kristusove stariše, Marijo in Jožefa, ki na ta večer nista imela nič gorkega v ustih.« No, vidite, kako bi se lahko tudi v časih, ko je moderno govoriti o zdravi prehrani, zgledovali po svojih prednikih!