Žirovski filharmoniki
Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov ni dosegljiv vsakemu. Bližje in bolj enostavno bo, če se tudi v prihodnjih letih udeležite enega od tradicionalnih božično-novoletnih koncertov pihalne godbe in moškega pevskega zbora Alpina iz Žirov ...
Kdo ne pozna novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov! Manj znane in najbrž tudi manj uigrane, a po svoje nič manj prizadevne pa so glasbene skupine v deželah nekdanje Avstro-Ogrske, ki v času božičnega dvanajsterodnevja, od božiča do svetih treh kraljev, priredijo koncerte v svojem domačem okolju. V Žireh sta taki skupini kar dve, obe poimenovani po tovarni, s katero sta zrasli in sta še zmeraj deležni tudi njene denarne podpore. To sta pihalna godba Alpina in moški pevski zbor Alpina. Godba prireja v dvorani Svobode Žiri zdaj že tradicionalni koncert 26. decembra, na štefanovo oziroma na dan samostojnosti, zaradi velikega zanimanja občinstva pa ga ponovijo še 28. decembra. Zbor pa si je v sodelovanju s Turističnim društvom Žiri in jamarji iz Gorenje vasi izbral precej nenavadno, a za to okolje nadvse izvirno prizorišče: obe utrdbi Rupnikove linije na Žirovskem vrhu, ki sta tudi največji od ohranjenih. Njihov koncert pride na šentjanževo (27. decembra), zadnji je bil v utrdbi Hrastov grič.
Na tem koncertu se je zbor, ki sicer poje že od leta 1964, predstavil z dvema skupinama pesmi; najprej so zapeli nekaj slovenskih narodnih in ljubezensko uglašenih, potem pa še nekaj božičnih. Zdi se čudno, a je čisto res: legendarna Sveta noč se lepo sliši tudi v bunkerju. Sicer pa je znano, da so jo med vojnami peli tudi vojaki na bojiščih. Posebej zanimiv program je zbor pod umetniškim vodstvom Andreja Žaklja pripravil za predlanski koncert, 27. decembra 2006. Zapeli so himne držav, katerim smo v 20. stoletju pripadali Slovenci, med njimi cesarsko-kraljevo Bog ohrani, bog obvarji, jugoslovansko kraljevo Bože pravde, Hej Slovane, Zdravljico …
Pihalna godba Alpina, ustanovljena v istem letu kot tovarna (1947), je na letošnjem koncertu proslavila svojo in Alpinino 60-letnico. Predstavil se je tudi novi dirigent, Primož Peterlin iz Logatca. Največ priznanj pa je bil deležen Viki Žakelj, živa legenda žirovske godbe, edini, ki v njej sodeluje neprekinjeno že od vsega začetka, torej 60 let. Naslednji, ki pridejo za njim po stažu, so pri godbi 31, 30, 29, 27, 26 let (Cveto Gruden ml., Božo Mlinar, Branko Žakelj, Ciril Erznožnik, Roman Stanonik) … Drugi so medtem že odnehali. Razveseljivo je dejstvo, da je pri godbi tudi več rosno mladih godbenikov in godbenic, katerih godbeni staž znaša komaj tri leta. Upati je, da bo mladi dirigent z njimi začel pisati novo poglavje v zgodovini godbe, od katere se po lastnih besedah, izrečenih na koncertu, poslavlja tudi veteran Viki. (Pa mu ne verjamem povsem, saj mi ni jasno, kako bi ta glasbeni stvari povsem predani mož shajal brez godbe!)
Želimo, da bi pomlajena godba in zbor vztrajala pri svojem glasbenem poslanstvu, ki je posebej dragoceno v okolju, ki ne premore poklicnih pevcev in filharmonikov, zaznamuje pa ga glasbeno izročilo številnih generacij in osebnosti, kakršni sta bila pokojni Anton Jobst in Slobodan Poljanšek. In da bi imela v tovarni Alpina in njenih delavcih tudi v prihodnje primerno oporo.