Med sosedi 71

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 4. januar 2008 / 06:00

Lani je Klub prijateljev lova iz Celovca, ki so ga ustanovili na pobudo znanega koroškega partizana in borca za pravice Slovencev na Koroškem, pokojnega Karla Prušnika-Gašperja, sedaj pa ga vodi Fric Kumer, izdal trojezični slovar lovskega izrazoslovja Lov v treh jezikih, v slovenščini, nemščini in italijanščini.

Pripravo in izdajo slovarja (pri vezavi je sodeloval tudi Gorenjski tisk iz Kranja) sta financirali Evropska unija s projektom Interreg IIIa in dežela Koroška. Pobudo za izdajo slovarja je dal znani koroški Slovenec, dolgoletni časnikar in navdušen pevec Franc Wakounig, ki živi z ženo Sonjo in otroki Gregorjem, Matejem in Metko v Borovljah. Franc se je pred 58 leti rodil v zavedni slovenski Kovačevi družini v Mlinčah v bližini Zablaškega jezera v Podjuni. Njegova starša Jožefina in Jožef sta imela 12 otrok. Franci je bil peti. Narodno upornost in zavednost, ki jo je v osnovni šoli v Šentprimožu dokazoval tudi s pestmi, če so ga vrstniki žalili zaradi narodnostnega porekla, je podedoval po starših in po maminem očetu, ki je bil kasnejši škocjanski župnik in poslanec v deželnem zboru Vinko Poljanec. Leta 1938 so ga nacisti kot zavednega Slovenca v Celovcu zaprli in mučili do smrti. Bil je ena prvih nacističnih žrtev med Slovenci na Koroškem in eden od desetih Korošcev, ki jih je katoliška Cerkev pred leti uvrstila med mučence. Slovenski duhovniki na Koroškem so med nacizmom vedeli, na kateri strani jim je mesto, zato so trpeli, pravi ob tem Franc Wakounig. Med mučenci koroške Cerkve je kar šest Slovencev!

Franc je bil po končani prvi stopnji študija teologije, zgodovine in slavistike v Salzburgu učitelj verouka v Nemčiji. Učil je v razredu, kjer je bilo zastopanih 17 jezikovnih skupin. Otroci so se na njegovo pobudo naučili očenaše v vseh jezikih, za kar je prejel najvišjo oceno škofije. Potem je bil novinar pri Našem tedniku, Slovenskem vestniku, KTZ (Kärntner Tageszeitung) in Radiu Agora v Celovcu, sedaj pa je svobodnjak. Ko je pred leti kot novinar pisal o problemih k lovcev, kmetov in lovišč (pogoj zanj je 115 hektarov strnjene lovne površine), ga je tematika začela bolj zanimati. Položil je koroški deželni lovski izpit, ki je med najtežjimi v Avstriji, kjer je lovska zakonodaja stvar dežele in ne države, dobil patente za posebne oblike lova in se včlanil v Klub prijateljev lova. Ko je videl, da tudi slovenski lovci uporabljajo nemške izraze, čeprav bi lahko slovenske, je predlagal izdajo lovskega slovarja. Že med pripravo na lovski izpit je za nemške lovske besede iskal slovenske ustreznice. Ideja je bila sprejeta na Koroškem in v Sloveniji. Izšel je slovar, za katerega vlada med lovci veliko zanimanje in v katerem je slovenščina enakovredna dvema velikima jezikoma: nemščini in italijanščina. Za slovar se zanimajo lovci na Južnem Tirolskem, v Milanu in celo v Rimu, Slovenci v Sloveniji in nekateri v zamejstvu pa se po znani slovenski navadi še kar sprašujejo, če je bil sploh potreben.