Danes gradimo sodobne objekte

Kongresni center Brdo so javnosti prvič predstavili pred slabim mesecem, v prihodnjih dneh pa bo v popolnosti zaživel. S 1. januarjem Slovenija namreč prevzema predsedovanje Evropski uniji, najpomembnejši dogodki se bodo zvrstili v novem centru.

Odločitev za gradnjo Kongresnega centra Brdo je stara komaj dve leti in pol, ko so ugotovili, da je izgradnja objekta za multilateralna državniška srečanja nujna namesto nefunkcionalnih in zastarelih objektov. Takrat je Javni zavod Brdo tudi določil, da naj bo objekt za Zoisovo pristavo. Prvo idejno zasnovo je podal Dare Weingerl, ki projekta zaradi smrti ni izpeljal do konca. Tako je zavod pred skoraj natanko dvema letoma za novega projektanta izbral Bevk Perović arhitekte, ki so pripravili popolnoma novo rešitev.

Po njej so vse nefunkcionalne objekte ob Zoisovi pristavi zaradi stroškovne in časovne zahtevnosti za sanacijo in neugodnih rezultatov opravljenega statičnega pregleda porušili, 20 metrov severneje pa začeli graditi nov konferenčni objekt z zmanjšano kvadraturo, brez namestitvenih kapacitet in brez nekaterih spremljajočih prostorov za druge uporabnike, ki so jih zagotovili v drugih objektih na Brdu.

O novem kongresnem centru smo se pred dnevi pogovarjali z Matijo Bevkom, ki je skupaj z Vasom Perovićem srce podjetja, ki je projektiralo središče Evropske unije v prvi polovici prihodnjega leta. Podjetje na Gorenjskem do sedaj ni veliko gradilo, saj je Kongresni center Brdo prvi večji objekt, prav kmalu pa bodo Kranjčani lahko opazovali gradnjo novega, to je stanovanjski kompleks Sotočje, ki bo v režiji Save IP zrasel na sotočju Kokre in Save.

Projektiranje Kongresnega centra Brdo je gotovo vaša velika referenca. Kako danes gledate nanj? Bi danes karkoli spremenili?

»Za nas je vsak projekt, ki ga delamo, referenčni. Ne verjamemo v manj in bolj pomembne projekte. Seveda pa program, kot je kongresni center, zahteva še posebno odgovornost in pazljivost. Z objektom novega kongresnega centra na Brdu pa smo na koncu zelo zadovoljni in mislim, da je rezultat več kot ustrezen, kljub zelo tesnim časovnim okvirjem, v katerih se je zgradil. Lahko tudi rečem, da v projektu, sedaj, ko je končan, ne bi nič pomembnega spremenili.«

Zdi se, da je objekt na zunaj moderen, saj je veliko steklenih površin, v notranjosti pa je glavna dvorana oblečena v tradicionalen les. Zakaj ste se lotili takšnega pristopa?

»Objekt je transparenten, tako da uporabniki in obiskovalci v čim večji meri uživajo naravne kvalitete parka Brdo. Na ta način postane park, s svojim zaledjem, del notranjosti in ambientalno ozadje vseh dogodkov v objektu in njegovega življenja. Vsi notranji programi, kot je velika dvorana, pa so oblečeni v lesene hrastove panele, ki so materialni kontrast sicer tehnološko zasnovani stekleni fasadi.«

Nekateri vaši kolegi menijo, da steklenjak ob grad, torej tako moderen objekt na Brdo ne sodi. Kako jim odgovarjate?

»Menim, da je v današnjem času potrebno graditi sodobne objekte, ki vzpostavljajo jasen odnos z obstoječim grajenim prostorom, ne pa objektov, ki posnemajo historične oblike, ki jih poleg vsega sploh ne moremo več graditi na način, kot so jih gradili v preteklosti. Mislim, da historični prostor in historične objekte v resnici najbolje predstavljamo s kritično distanco, ki jo omogoča samo jasen odmik od preteklega arhitekturnega jezika.«

Ali so vas zahteve naročnika, države oziroma zavoda, omejevale?

»Seveda, ampak vsak projekt potrebuje omejitve. Samo iz pametno postavljenih programskih okvirjev lahko nastane zanimiv projekt. V primeru kongresnega centra imamo pripombo le na eno stvar, in sicer, da je bil časovni okvir, v katerem se je projekt programsko definiral, zelo kratek in je bilo včasih zares težko uskladiti interese vseh potencialnih uporabnikov bodočega objekta.«

Ali drži naše opažanje, da je objekt zasnovan kot energetsko varčen? Na strehi je celo fotonapetostna (sončna) elektrarna?

»Fotonapetostno elektrarno so na objekt dodali po gradnji, brez naše vednosti. Energetsko varčne objekte pa se zasnuje drugače, ne z reklamnimi dodatki na koncu, ampak z odločitvijo v začetku projektiranja in z energetsko varčno programsko nalogo, ki je pa v tem primeru nismo dobili. Smo pa kot projektanti že v začetku projektiranja predvidevali uporabo sodobne dvojne steklene fasade, ki omogoča tako dobro vizualno povezanost z okolico kot zagotavljanje ustreznih klimatskih razmer znotraj objekta.«

Slišali smo, da je Kongresni center Brdo najmodernejši objekt, ki je bil kdajkoli namenjen predsedovanju EU. Ali to drži in kaj vse ga odlikuje?

»Ali je novi Kongresni center Brdo najmodernejši objekt v Evropski uniji, zares ne vem, drži pa, da je v Sloveniji takšen objekt zagotovo manjkal in da ga država potrebuje za primerne protokolarne objekte. Mislim, da je bila odločitev, da se novi kongresni in protokolarni objekt postavi v park Brdo, vsekakor pravilna, saj bo poleg tega, da omogoči organizacijo protokolarnih in drugih dogodkov, objekt med drugim omogočil tudi primerno predstavitev naravnih in kulturnih vrednot države, ki jih na najboljši način predstavlja prav Brdo.«

Večkrat so se pojavljala ugibanja, za kako velik objekt gre. Ali nam lahko na kratko opišete kongresni center, predvsem prostore, ki jih bodo uporabljali državniki iz vseh držav Evropske unije?

»V pritličju objekta je velika kongresna dvorana s kapaciteto do 500 gostov, avla, prostor za prirejanje tiskovnih konferenc, nekaj manjših sob za dvostranske pogovore in dnevni bar. V kletni etaži je manjša dvorana (za 200 gostov), ki se jo lahko razdeli na štiri manjše enote ter vsi potrebni servisni prostori. V nadstropju so fleksibilni pisarniški prostori z manjšimi sejnimi sobami in zunanji atrij.«