Za novo leto spet v Ameriki

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / sreda, 26. december 2007 / 06:00

Anja Čarman je z zlato medaljo na evropskem plavalnem prvenstvu v Debrecenu prejšnji konec tedna polepšala praznike sebi, svojim domačim in navijačem, že pred novim letom pa spet odhaja na študij, treninge in tekme v ZDA.

Godešič – Nekateri naši najboljši plavalci so se sicer nastopom na letošnjem evropskem prvenstvo prejšnji teden na Madžarskem odpovedali, ne pa tudi 22-letna Anja Čarman z Godešiča, ki sicer zadnja leta študira in trenira v Ameriki, še vedno pa je članica kranjskega Triglava. Ker je zadnje mesece prek luže odlično plavala na mitingih, je domov in nato v Debrecen odšla z velikimi pričakovanji. Toda o tem, da bi po letu 2001, ko je v Antwerpnu osvojila naslov evropske prvakinje na 400 metrov prosto, znova stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra, preprosto ni želela razmišljati. Želela je le popraviti svoje rekorde in se morda potegovati za katero od odličij. Uspelo ji je vse, saj je ob vsakem skoku v vodo popravljala rekorde, za konec pa je v svoji najljubši disciplini, 200 metrov hrbtno, osvojila zlato odličje.

Po velikih uspehih pred leti si se odločila za študij in treniranje plavanja v Ameriki, kar nekaj sezon pa je trajalo, da si znova med najboljšimi. Kaj se je v tem času spremenilo?

»Najbolj je na nove dobre rezultate vplivala moja odločitev, da se osredotočim zgolj na eno disciplino oziroma na en slog, to je na hrbtno plavanje. Prej sem malce »žonglirala« z disciplinami 400 in 800 prosto, pa 100 in 200 metrov hrbtno. Zaradi težav z ramami pa sem se odločila, da opustim plavanje kravla. Tako sem malce tvegala in si rekla, da bom vse moči posvetila hrbtnemu plavanju, ki je bil tudi prej že moj najljubši slog tudi sedaj pa ga plavam z največjim veseljem.«

V Ameriki se že precej časa, kakšne imaš načrte?

»V Ameriko sem šla že v srednji šoli in sem sedaj tam že pet let. Študiram oglaševanje, ki se mi zdi zelo zanimiv poklic, saj je res kreativen in dinamičen. Tako bom v Dallasu še najmanj leto in pol, potem pa se bom odločila, kako naprej, kdaj in če se bom sploh vrnila domov.«

Ko plavaš za svojo fakulteto, imaš menda na tribunah vedno veliko navijačev, v Debrecenu je bila slovenska ekipa majhna. Te je to motilo?

»Res sem navajena na veliko ekipo in tudi na glasno spodbujanje s tribun in mislila sem, da bo zato v Debrecenu teže. Vendar smo se tudi v naši majhni slovenski odpravi dobro razumeli, bili smo prava, čeprav majhna ekipa. Tako je bilo super.«

Medalje in zmage pa si pred nastopom v Debrecenu nisi upala napovedati. Kaj je odločilo, da si potem nizala rekord za rekordom?

»O medalji res nisem upala razmišljati, je pa res, da mi je korajžo na prvenstvu dajalo dejstvo, da sem ob vsakem nastopu, vsakič ko sem skočila v vodo, odplavala rekord. To je bil tudi dokaz, da imam še nekaj rezerve in moči. Zato sem prav pred zadnjim finalnim nastopom na 200 metrov hrbtno sklenila, da bom porabila moč, kar sem je še imela. Uspelo mi je in bila sem presrečna, ko sem videla, da sem odplavala res izvrsten čas in premagala vse tekmice.«

Kako si proslavila uspeh?

»Proslavili smo skupaj z plavalnimi prijatelji in prijateljicami, pa doma na Godešiču, v četrtek, 27. decembra, pa se že vračam nazaj v Ameriko, kjer me že prvi teden v januarju čakajo nove tekme.«

Kakšne nastope še načrtuješ do olimpijskih iger avgusta v Pekingu?

»Na večja tekmovanja pred olimpijskimi igrami ne bom več šla, saj se pokrivajo z mojimi glavnimi tekmami v Ameriki. Tako bom domov prišla spet maja, nato pa me čakajo reprezentančne priprave in nastop na olimpijskih igrah. V Pekingu si želim bolje plavati, kot sem na zadnjih olimpijskih igrah, vendar pa konkretnih načrtov o tem še ne delam. Bo še dosti časa.«