Tudi na drugem sojenju pogojna obsodba
Kranjsko sodišče je tudi na ponovljenem sojenju Doris Tudor, nekdanjo direktorico Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, spoznalo za krivo zlorabe položaja. Znova je izreklo pogojno zaporno kazen.
Kranj – Nekdanjo direktorico tržiškega BPT Doris Tudor je sodni senat okrožnega sodišča v Kranju pod vodstvom sodnice Marjete Dvornik tudi na ponovljenem sojenju pogojno obsodilo zaradi zlorabe položaja in protipravne pridobitve premoženjske koristi. Izreklo ji je enotno pogojno kazen leto dni in dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Enako sodbo je kranjsko sodišče Tudorjevi izreklo že leta 2004 na prvem sojenju, vendar je višje sodišče kasneje sodbo razveljavilo, ker je Tudorjeva sredi sojenja ostala brez zagovornika. Sodba ni pravnomočna, Tudorjeva in zdajšnji zagovornik Radovan Cerjak pa sta že napovedala ugovor.
Okrožni državni tožilec Janez Palovšnik je na koncu tokratnega sojenja, ki je potekalo od junija 2005, deloma spremenil obtožnico. V njej je Doris Tudor očital, da je med novembrom 1999 in junijem 2000 z nakupom 32 zarjavelih tkalskih strojev v zagrebški Svili od nemškega podjetja Omega oškodovala BPT Tržič, sebi in lastniku Omege Heinzu Hasslerju pa pridobila premoženjsko korist v višini 6,4 milijone tolarjev (sprva je bil očitek višji, namreč 8,4 milijona tolarjev). Kupljene tkalske stroje so v Tržič sicer pripeljali, a nikdar zagnali, po prisilnem odhodu Tudorjeve iz podjetja pa so stroje zaradi neuporabnosti odpeljali na odpad.
Obtožnica je Tudorjevo še bremenila, da je Hasslerju omogočila, da je brez plačila v industrijski prodajalni BPT v Bistrici pri Tržiču dobil blago v vrednosti 225 tisoč tolarjev, sebi pa je brez potrebnega sklepa nadzornega sveta neupravičeno izplačala petsto tisoč tolarjev nagrade za uspešnost.
Doris Tudor je na obeh sojenji vse obtožbe odločno zavrnila, češ da so bili tkalski stroji ob nakupu uporabni in tudi nujno potrebni za preživetje BPT, medtem ko ji je izplačana nagrada za uspešnost pripadala, bila pa je nižja od dogovorjene. Hassler je po njeni razlagi blago v industrijski prodajalni prejel namesto denarnega plačila za svetovanje pri vodenju tržiškega podjetja.