Zvonka Zupanič Slavec,
zdravnica, raziskovalka zgodovine Ruske kapelice
Ko se je Štajerka Zvonka Zupanič omožila v znano kranjsko družino Slavec, se je vključila tudi v zgodbo o Ruski kapelici, ki je del preteklosti in sedanjosti Slavčeve družine. Njen tast Saša se je že v otroštvu navezal na kapelico, ki od leta 1916 naprej spominja na smrt ruskih vojnih ujetnikov pod snežnimi plazovi. Najprej osamljen, nato z vedno številnejšimi somišljeniki se je Saša trudil, da bi postala kapelica pod Vršičem, h kateri je njegov oče Josip pokopal ostanke umrlih ujetnikov in postavil spomenik, kraj zbliževanja med ruskim in slovenskim narodom, ki bivata na skrajnem vzhodnem in zahodnem robu slovanstva. Uspel je. Pred petnajstimi leti so začeli vsako leto zadnjo julijsko nedeljo h kapelici prihajati visoki predstavniki obeh držav in njunih ustanov ter dostojanstveniki slovenske katoliške in ruske pravoslavne Cerkve. Zvonka Zupanič Slavec, po poklicu zdravnica in profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter predstojnica Inštituta za zgodovino medicine, je sodelovala pri tem. Letos, za petnajstletnico srečanj pri kapelici z značilnima čebulastima stolpičema, je napisala tudi knjigo Ruska kapelica pod Vršičem – Ob 15-letnici slovensko-ruskih srečanj. V njej prizadeto piše o trpljenju ruskih vojnih ujetnikov pri gradnji in vzdrževanju vršiške ceste in vlogi kapelice, ki jo ima za dragulj v sodelovanju med Rusijo in Slovenijo ter njunima narodoma.