Švedska

Švedska, po površini tretja največja država v Zahodni Evropi, sodi med najrazvitejše in najbogatejše države z enim od najbolje razvitih socialnih sistemov na svetu.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 1995

Politična ureditev: parlamentarna monarhija

Glavno mesto: Stockholm

Površina: 450.000 km2

Prebivalstvo: 9,1 milijona

Denarna enota: švedska krona

BDP: 31.927 evrov na prebivalca

Uradni jezik: švedski

Kraljevina Švedska je obmorska nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi. Na zahodu meji na Norveško, na severovzhodu na Finsko, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Dansko; preostanek meje poteka po Baltskem morju in Kattegatu. Zaradi sorazmerno majhne poseljenosti je švedska narava znana po svojem miru, velikih gozdovih in hriboviti divjini.

Predhodniki Švedov so že v 7. stoletju osnovali kraljestvo in v 8. sodelovali z Vikingi na osvajalskih pohodih na Anglijo, Škotsko, Islandijo, Severno Ameriko, Baltik. Trgovali so z Rusijo, Bizancem in Arabci. V 10. stoletju se začne prodor krščanstva. V 13. stoletju se okrepi centralna kraljeva oblast. V 14. stoletju skupaj z Danci in Norvežani osnujejo unijo skandinavskih držav. V 15. stoletju nastane prva švedska univerza v Uppsali. V naslednjih stoletjih se Švedska veliko bojuje, z Danci, Poljaki, Prusi in Rusi, za vse so zanimiva baltska ozemlja, ki v različnih vojnah prehajajo iz enih rok v druge. V 19. stoletju je Švedska del protinapoleonovske koalicije. V krimski vojni je nevtralna, takšno držo pa zavzame tudi v prvi in drugi svetovni vojni.

Švedska je po površini tretja največja država v Zahodni Evropi, po številu prebivalstva pa ena od najmanjših. Spada med najrazvitejše in najbogatejše države z enim od najbolje razvitih socialnih sistemov na svetu. Po starosti prebivalstva se za Italijo in Grčijo uvršča na tretje mestu na svetu. 85 odstotkov prebivalstva živi v mestih, v zadnjih letih pa narašča število priseljencev (Švedov je 88 odstotkov). Na Švedskem živijo še avtohtoni Laponci (Sami) in finska manjšina. Švedska je parlamentarna monarhija, šef države je kralj Karl XVI. Gustav. Parlament je leta 1971 postal enodomen. Ima 349 poslancev, ki jih izvolijo po proporcionalnem sistemu za štiri leta.

Na parlamentarnih volitvah leta 2002 je že četrtič zaporedoma zmagala Socialdemokratska stranka, vendar je bila na volitvah septembra 2006 po sedemnajstih letih poražena. Novo vlado, ki jo sestavlja koalicija štirih desno-sredinskih strank imenovana Zavezništvo za Švedsko, vodi predsednik Zmerne stranke Fredrik Reinfeldt. Švedska je upravno razdeljena na 21 okrožij, vsakemu okrožju načeluje okrožni administrativni odbor, ki ga imenuje vlada. Vsako okrožje ima tudi okrožni svet, v katerem so zastopani izvoljeni predstavniki občin. Vsako okrožje je nadalje razdeljeno na občine. Leta 2002 je Švedska imela skupno 289 občin.

Švedska izvaža avtomobile, izdelke strojne industrije, jeklo, elektronske naprave, komunikacijsko opremo in izdelke iz papirja. Razmah interneta je spodbudil hiter razvoj sektorja informacijske tehnologije, tako da je Švedska s številnimi novoustanovljenimi podjetji s to dejavnostjo postala ena od vodilnih lokacij na svetu. Kljub temu da je Švedska visoko razvita država, je bila njena gospodarska rast v povprečju zadnjih petih let višja od povprečja petnajsterice razvitih držav EU, kar je delno tudi posledica njenega nečlanstva v Ekonomsko monetarni uniji. Švedska je bogata s surovinami, predvsem z lesom, je pa tudi največja proizvajalka železa, svinca, srebra in zlata, in druga največja proizvajalka bakra in cinka med državami petnajsterice. Kot v večini visoko razvitih držav ima storitveni sektor najvišji delež v BDP (60 odstotkov), v zadnjih desetih letih se je znova okrepil industrijski sektor vključno z energetiko in vodnim gospodarstvom, medtem ko se je prispevek kmetijstva, gozdarstva in ribištva zmanjšal.

Šveda Mauritz Stiller in Victor Sjöström sta bila pionirja zgodnje kinematografije, Švedsko poznamo po režiserju Ingmarju Bergmanu in igralkah Greti Garbo, Ingrid Bergman in Liv Ullmann. Šved je bil tudi Alfred Nobel, po katerem vsako leto podeljujejo Nobelove nagrade za dosežke v znanosti, književnosti in miru.