Španija

Španija je bila v zgodovini pomembna kolonialna velesila, ki je dominirala v Latinski Ameriki in deloma tudi v Afriki, v prejšnjem stoletju pa jo je zaznamovala diktatura generala Franca.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 1986

Politična ureditev: parlamentarna monarhija

Glavno mesto: Madrid

Površina: 504.782 km2

Prebivalstvo: 43,2 milijona

Denarna enota: evro (prej španska pezeta)

BDP: 21.039 evrov na prebivalca

Uradni jezik: španski (katalonski, galicijski, baskovski)

Kraljevina Španija je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu. Na severovzhodu prek gorske verige Pireneji meji na Francijo in žepno državico Andoro. Vključuje Balearske otoke v Sredozemskem morju, Kanarske otoke v Atlantskem oceanu in mesti/enklavi Ceuta in Melilla v severni Afriki. Celinski del Španije pokrivajo visoke planote in gorovja, kot so Pireneji in Sierra Nevada. Pomembna turistična območja so: Costa Brava, Costa Dorada, Costa del Sol, Costa Blanca, Baleari in Kanarski otoki.

Pred našim štetjem so špansko območje naseljevali Feničani, Grki, Kelti, Kartažani, Rimljani. Pod rimskim imperijem ostane Španija do 5. stoletja, nato vpadejo Vizigoti, v 8. stoletju pa Arabci. V 11. stoletju se začne rekonkvista, ki traja vse do 15. stoletja, dokler z Granado ne pade zadnje oporišče Arabcev na Pirenejskem polotoku. Nato se osnujejo krščanske državice, najuspešnejši sta Kastilja in Aragonija, ki se pozneje združita z ženitvijo Izabele Kastiljske in Ferdinanda Aragonskega. 16. stoletje je obdobje velikih odkritij prekomorskih držav in utrjevanje Španije kot pomorske sile. Pozneje se Španija z rodbinskimi vezmi poveže s Habsburžani. Kasnejše vojne jo precej oslabijo, kar izkoristi Napoleon in šele po njegovem porazu uspe Špancem izgnati Francoze s svojega ozemlja. Za 19. stoletje so značilni porazi v vojnah in zlom španskega kolonialnega imperija. V prvi svetovni vojni je Španija nevtralna, v obdobju med obema vojnama ji vlada vojaška diktatura. Leta 1931 se začne kratko obdobje republikanske prevlade, ki jo skušajo zrušiti z državnim udarom leta 1936. Začne se državljanska vojna, vanjo se vmešajo mednarodne fašistične sile, ki stopijo na stran generala Franca. Njegov režim vlada še več desetletij po koncu druge svetovne vojne.

Španija je po smrti diktatorskega generala Franca s sprejetjem ustave leta 1978 postala ustavna monarhija, razdeljena na 17 avtonomnih skupnosti in dve avtonomni mesti na afriški obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne pokrajine se nadalje delijo na 50 provinc. Baskija in Katalonija zahtevata še večjo neodvisnost ali celo odcepitev. Katalonija je na referendumu junija 2006 dosegla spremembo statuta, ki uravnava odnose s centralno vlado, in s tem pridobila še večjo samostojnost ter se tako (vsaj začasno) odpovedala težnjam po samostojnosti. Vlada je poskušala na podoben način razrešiti odnose z Baskijo, vendar je bilo premirje, ki ga je baskovska teroristična skupina ETA razglasila marca 2006, že prekinjeno. Voditelj države je kralj Juan Carlos I. Na parlamentarnih volitvah marca 2003 je po hudem terorističnem napadu v Madridu presenetljivo zmagala Socialistična delavska stranka, ki si je zagotovila podporo 10 manjših opozicijskih strank in s tem parlamentarno večino. Vlado vodi Jose Luis Rodriguez Zapatero.

Najpomembnejše panoge španskega gospodarstva so kmetijstvo (zlasti sadje in zelenjava, oljčno olje in vino), ribolov, tekstilna in avtomobilska industrija ter turizem. Španija je v devetdesetih letih beležila visoke stopnje rasti BDP, ki so znatno prekašale one v drugih državah EU. Modernizacija gospodarstva v osemdesetih in visoke tuje naložbe so omogočile, da se je gospodarstvo odzvalo na povečano izvozno in domače povpraševanje. Pozitivno je na gospodarstvo vplivala tudi ekonomska politika vlade, podvržena ukrepom za članstvo v Ekonomski monetarni uniji. Med storitvami so najpomembnejše trgovina, turizem, bančništvo in telekomunikacije. Turizem letno ustvari več kot 45 milijard dolarjev deviznih prihodkov.

Španija ima bogato slikarsko dediščino z Velazquezom v 17. stoletju, Goyo v 18. in 19. stoletju ter Picassom, Dalijem in Mirojem v 20. stoletju. Cervantesov Don Kihot je eden od mejnikov sodobne evropske književnosti, medtem ko španski flamenko poznajo vsi ljubitelji glasbe in plesa.