Nizozemska

Besedilo: GG
petek, 21. december 2007 / 06:00

Nizozemska je izrazito nižinska dežela. Tretjina ozemlja leži na ravni morske gladine ali pod njo. Marsikje so se pred poplavami zavarovali z nasipi, velik del kopnega so iztrgali morju.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 1957

Politična ureditev: parlamentarna monarhija

Glavno mesto: Amsterdam

Površina: 41.526 km2

Prebivalstvo: 16,4 milijone

Denarna enota: evro, prej nizozemski gulden

BDP: 31.010 evrov na prebivalca

Uradni jezik: nizozemski

Nizozemska je evropska ustavna monarhija s kolonijami zunaj Evrope. Na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih držav na svetu. Država gosti tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, kraljevsko palačo in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto Amsterdam. Holandija, kakor jo včasih imenujemo, pa je le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija). Je članica Beneluxa skupaj z Luksemburgom in Belgijo.

Nizozemska je ena izmed najbogatejših držav in spada med vodilne trgovske sile na svetu. Že od 11. stoletja je doživljala kopenski in pomorski vzpon, v 17. stoletju pa je postala vodilna pomorska velesila. Tedaj je po westfalskem miru združena Nizozemska postala neodvisna. Na njen velik mednarodni vpliv pa že tedaj kaže dejstvo, da je bil Haag središče vse evropske diplomacije. V 18. stoletju Nizozemsko zasedejo Francozi, Napoleon jo pretvori v kraljevino Holandijo. Pozneje se združi z Belgijo in Luksemburgom, leta 1830 pa se Belgija odcepi, razpade tudi unija z Luksemburgom. V prvi svetovni vojni je nevtralna, v drugi pa jo zavzamejo Nemci. Kraljica z vlado zbeži v Veliko Britanijo, po vojni pa se vrnejo. Nizozemsko gospodarstvo sodi med prvih deset najmočnejših ekonomij sveta, hkrati pa je šesto najmočnejše v Evropski uniji.

Država je upravno razdeljena na 12 provinc, te imajo pravice spreminjati lokalne davke. Vse province so razdeljene na občine, ki jih je skupaj 467. Po politični ureditvi je Nizozemska parlamentarna monarhija, kraljica Beatrix pa kraljuje državi od leta 1980 dalje. Vrhovno zakonodajno telo je dvodomna skupščina. V zgornjem domu je 75 posredno izvoljenih članov z omejenimi pooblastili, spodnji dom z neposredno izvoljenimi poslanci nadzoruje delo vlade. Oba doma imata štiriletni mandat. Zaradi izenačenosti med nizozemskimi političnimi strankami vse vlade sestavljajo koalicije. Zadnje volitve so bile novembra 2006, predsednik vlade pa je ostal Jan Peter Balkenende.

V gospodarstvu prevladujejo živilska in kemična industrija, rafinerija nafte, električni in elektronski stroji, dinamično je tudi kmetijstvo. Rotterdam je najprometnejše evropsko pristanišče s širnim prodajnim zaledjem, ki sega vse do Nemčije in srednje Evrope. Za nizozemsko gospodarstvo sta zaradi pomanjkanja naravnih bogastev (razen zemeljskega plina, katerega velika izvoznica je) pomembna terciaren sektor in pomorstvo, pa tudi predelovalna industrija in kmetijstvo, zlasti gojenje cvetja. Nizozemci so velik del svojega ozemlja, ki leži pod vodno gladino, spremenili v rodovitna polja. Država je pomembna izvoznica hrane, saj v svetovni trgovini zavzema na področju kmetijstva in agroživilstva drugo mesto (takoj za ZDA), njeno kmetijstvo pa je med najrazvitejšimi na svetu. Pomembna je tudi njena vloga trgovinske posrednice. Poleg stabilnosti gospodarstva in dobrih gospodarskih rezultatov so za Nizozemsko značilne tudi stabilne družbene in politične razmere. V zadnjih letih si Nizozemska prizadeva predvsem izboljšati sistem socialne varnosti, povečati stopnjo zaposlenosti ter izboljšati prometne povezave, zlasti cestne in železniške.

Nizozemska je domovina velikih umetnikov: holandskih mojstrov iz 17. stoletja Rembrandta van Rijna, Johannesa Vermeerja in Jana Steenaterja in velikih slikarjev iz 19. in 20. stoletja Vincenta van Gogha in Pieta Mondriana.