Madžarska

Madžarska je velika vzhodna soseda Slovenije, sicer pa celinska država s pretežno ravninskim svetom. Znana je po Blatnem jezeru, največjem jezeru v srednji Evropi.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 2004

Politična ureditev: parlamentarna republika

Glavno mesto: Budimpešta

Površina: 93.030 km2

Prebivalstvo: 10,1 milijona

Denarna enota: forint

BDP: 8.794 evrov na prebivalca

Uradni jezik: madžarski

Madžarska je celinska dežela, ki meji na mnoge sosede: na Slovaško, Ukrajino, Romunijo, Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Dežela je večinoma ravninska, bolj hribovita je le na severu. Blatno jezero je priljubljen turistični kraj in največje jezero v srednji Evropi. Madžarska sodi med srednje velike evropske države. Kar 18 odstotkov prebivalcev živi v glavnem mestu Budimpešti. Medtem ko je delež manjšin na Madžarskem zelo nizek, pa veliko Madžarov živi v sosednjih državah, predvsem v Romuniji in na Slovaškem. Uradni jezik je madžarski, v poslovnem svetu pa uporabljajo nemški, angleški in ruski jezik. Večina prebivalcev je katolikov, nekaj pa je tudi kalvinistov in protestantov.

Nekdanja madžarska plemena so zakarpatsko kotlino poselila leta 896, ko so premagala tam živeče ljudstvo. Leta 1000, v času Štefana I. Svetega, je Madžarska postala krščansko kraljestvo, ta pa dolgo ohrani njegovo neodvisnost. Razvoj poznejše srednjeveške Madžarske so ves čas ovirali dinastični boji, pa tudi boji z Benečani, Bizantinci in drugi, saj je želela Madžarska svoj vpliv širiti na druga območja. Borili so se tudi s Turki, ta nenehna nevarnost in pa želja po prodoru proti vzhodu jih je povezala s Habsburžani. V 16. stoletju so Madžarsko Turki tako porazili, da je država razpadla in se razdelila na tri območja, kjer so si oblast delili Madžari, Avstrijci in Turki. V 17. stoletju so se osvobodili izpod Turkov. Za 18. stoletje je značilna vladavina Habsburžanov, leta 1848 pa je v pomladi narodov nastopila tudi za Madžare, ki so dobili svojo prvo vlado, sestavljeno iz plemstva. Leta 1920 je razpadla večnacionalna Madžarska. Hitler je Madžarsko okupiral 1941, osvobodile so jo sovjetske sile. Tako je bila po vojni Madžarska ves čas pod močnim vplivom Sovjetske zveze, ko pa je hotela izstopiti iz Varšavskega pakta, so jo leta 1956 sovjetske sile zasedle.

Glavno mesto Budimpešta je nastalo iz nekdaj ločenih mest Budima in Pešte na bregovih Donave. Ima bogato zgodovino in kulturo ter slovi po svojih zdravilnih vrelcih. Madžarska je parlamentarna republika z enodomnim parlamentom ali narodnim zborom s 386 poslanci, ki jih volijo na štiri leta. Predsednika države za obdobje petih let izvoli parlament. V začetku avgusta 2005 je ta položaj zasedel Lazslo Solyom. Vlado, ki se srečuje s številnimi demonstracijami zaradi kontroverzne gospodarske politike, je po parlamentarnih volitvah aprila 2006 sestavila koalicija Madžarske socialistične stranke in Madžarske liberalne stranke, vodi jo Ferenc Gyurcsany.

Dežela ima nekaj naravnega bogastva (boksit, premog in zemeljski plin), rodovitno prst in polja. Madžarska vina pozna vsa Evropa. Glavni izvozni izdelki so stroji in transportna oprema, živila in kemikalije.

Madžarska je bila (poleg nekdanje Jugoslavije) med vsemi vzhodnoevropskimi državami najhitrejša pri uvajanju tržnih reform in še vedno velja za eno od vodilnih tranzicijskih držav. Prodaja državnih podjetij zahodnim vlagateljem je vplivala na hitrejše prestrukturiranje podjetij in krepitev bančnega sistema. Madžarsko gospodarstvo je po velikosti na tretjem mestu v srednjevzhodni Evropi in je eno od najbolj odprtih v regiji.

Madžarska je dežela glasbe in velikih skladateljev Liszta, Bartoka in Kodalyja, ki so našli navdih tudi v njeni ljudski glasbi.