Luksemburg

Besedilo: GG
petek, 21. december 2007 / 06:00

Majhna država med Belgijo, Francijo in Nemčijo je ustanovna članica Evropske unije. Njena zgodovina je prepletena z zgodovino večjih sosed, od tam prihaja tudi velik delež prebivalstva.

Članstvo v Evropski uniji: ustanovna članica

Politična ureditev: parlamentarna monarhija

Glavno mesto: Luksemburg

Površina: 2586 km2

Prebivalstvo: 0,46 milijona

Denarna enota: evro (prej luksemburški frank)

BDP: 64.608 evrov na prebivalca

Uradni jezik: luksemburščina, francoščina, nemščina

Veliko vojvodstvo Luksemburg je celinska država v severozahodni Evropi, ki na vzhodu meji na Nemčijo, na jugu na Francijo, ter na zahodu in severu na Belgijo. Pokrajina je pretežno gričevnata in gozdnata, na severnem delu se raztezajo Ardeni, na jugu pa lorenska nižina. Luksemburg je majhna država, zato večina prebivalstva prihaja iz sosednjih držav, govori pa enega od treh jezikov. Poleg francoščine (ki jo govorijo v sosednjih Belgiji in Franciji) in nemščine (Nemčija), govorijo tudi luksemburščino. Ta je podobna nemščini. Nemščina je za večino Luksemburžanov prvi tuji jezik in jezik medijev, francoščina pa je jezik uprave. Obstajata tudi številčni manjšini govorcev italijanščine in portugalščine.

Zgodovina te majhne državice med Belgijo, Francijo in Nemčijo je prepletena z zgodovino velikih sosed. V antični dobi je pripadala Galiji, nato frankovski Avstraziji. Posesti luksemburških grofov so znane že iz 12. in 13. stoletja, v 14. stoletju pa jim Karel IV. podeli vojvodski naslov. V 15. stoletji je s porokami prešla pod oblast Habsburžanov. V času špansko-francoskih vojn je bila precej prizadeta in je morala velik del ozemlja prepustiti Franciji. Vsa vojvodina je za polno stoletje spet prešla pod habsburško vladavino, do leta 1794, nato pride pod Francijo. Po Dunajskem kongresu postane neodvisno veliko vojvodstvo. Sredi 19. stoletja izgubi del svojega valonskega ozemlja v korist Belgije. Popolno neodvisnost in nevtralnost pridobi na Londonski konferenci in tedaj se iz države umaknejo še zadnje tuje vojaške sile. Med prvo in drugo svetovno vojno jo okupira Nemčija, med obema vojnama sklene gospodarsko unijo z Belgijo, po drugi svetovni vojni pa skupaj z Belgijo in Nizozemsko postane članica Beneluxa.

Današnji Luksemburg je dedno vojvodstvo z enodomnim parlamentarnim sistemom. Šef države je veliki vojvoda, ki ima izvršno oblast, enako kot vlada. Velki vojvoda je Henri, ministrski predsednik pa Jean-Claude Juncker. Parlament je predstavniški dom z 59 poslanci, ki jih volijo na pet let. Država je sicer upravno razdeljena na tri upravne enote in glavno mesto, poleg tega pa še na dvanajst kantonov in občin.

Luksemburško gospodarstvo temelji predvsem na bančništvu, zavarovalništvu in jeklarski industriji. Pomembna sta tudi poljedelstvo in pridelava vina. Luksemburg si z Nemčijo deli vinorodno dolino Mozele. Prideluje dobra bela vina, tako kot druge severne evropske države pa tudi dobro pivo.