Avstrija

Besedilo: GG
petek, 21. december 2007 / 06:00

Avstrija je nam najbližja država Evropske unije. S sosedi so nam skupne Alpe in Karavanke, po katerih teče tudi državna meja. Skupen nam je tudi precejšen del zgodovine.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 1995

Politična ureditev: zvezna republika

Glavno mesto: Dunaj

Površina: 83.871 km2

Prebivalstvo: 8,3 milijona

Denarna enota: evro (pred 1999 avstrijski šiling)

BDP: 29.867 evrov na prebivalca

Uradni jezik: nemški

Republika Avstrija je celinska država v Srednji Evropi, zveza devetih dežel: Dunaj, Gradiščanska, Koroška, Salzburg, Spodnja Avstrija, Štajerska, Tirolska, Berška, Zgornja Avstrija. Še pred prvo svetovno vojno je bila Avstrija središče velikega cesarstva, ki je več stoletij obsegalo večino Srednje Evrope. Danes se na zahodnem in južnem obrobju države raztezajo Alpe, na vzhodu je Podonavje, kjer leži tudi glavno mesto Dunaj. Država meji na Liechtenstein in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu ter Nemčijo in Češko na severu.

Po nadvladi Rimljanov, Hunov, Langobardov, Ostrogotov, Bavarcev in Frankov je ozemlje Avstrije v 10. stoletju prešlo pod Babenberžane. Te so v 13. stoletju nasledili Habsburžani, ki so ostali na oblasti vse do 20. stoletja. Po razpustitvi svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko. Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na več neodvisnih držav, ena od njih je tudi današnja Avstrija. Leta 1918 je Avstrija postala republika, kar je ostala do leta 1934, ko je kancler Engelbert Dolfuss uvedel diktaturo. Avstrijo je leta 1938 priključila nacistična Nemčija (Anschluss). Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi Potsdamske konference zasedle zavezniške sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti. Po padcu komunizma v Vzhodni Evropi se je Avstrija začela vključevati v evropske povezave. Članica Evropske unije je od leta 1995, leta 1999 pa se je vključila še v Evropsko monetarno unijo. Je članica Organizacije združenih narodov in večine organizacij OZN.

Na Dunaju imajo sedež številne mednarodne organizacije, denimo sekretariat Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Mednarodna agencija za atomsko energijo in organizacija izvoznic nafte. Avstrija je parlamentarna republika. Predsednik države je Heinz Fischer, kancler Alfred Gusenbauer. Avstrijski parlament je dvodomen: državni zbor (Nationalrat) ima 183 poslancev, ki so na neposrednih volitvah izvoljeni za štiri leta. Zgornji dom je zvezni svet (Bundesrat) z 62 predstavniki vseh deželnih zborov s štiri- ali šestletnim mandatom.

Od skupno nekaj več kot osem milijonov prebivalcev je v Avstriji večina nemško govorečega. Na južnem in vzhodnem predelu pa živijo prebivalci šestih priznanih etničnih manjšin, med njimi tudi Slovenci. Priznani regionalni jeziki so slovenščina, hrvaščina in madžarščina. Okoli 78 odstotkov prebivalcev Avstrije je rimskokatoliške veroizpovedi, 5 odstotkov je protestantov in 4,5 odstotka je pripadnikov drugih veroizpovedi.

Avstrija se ponaša z bogato kulturno dediščino. Med skladatelji ima posebno mesto Wolfgang Amadeus Mozart, priljubljena je glasba Franza Schuberta, Straussov. Področje filozofije je zaznamoval Sigmund Freud, v slikarstvu zbujajo občudovanje dela Gustava Klimta.

Avstrijsko gospodarstvo temelji na industriji in kmetijstvu, pomemben vir prihodkov je tudi turizem.