Orglal je kar 71 let

Najstarejši moški v občini Jezersko je 94-letni Vencij Krč. Kar 71 let je bil organist in ob slovesu ga je odlikoval tedanji nadškof Franc Rode.

Najstarejši Jezerjan morda ni več pri najboljših močeh in zdravju, vid in sluh mu vse slabše služita, njegova duh in intelekt pa sta še mlada. Na najino srečanje se je odgovorno pripravil in si zabeležil najpomembnejše mejnike iz svojega življenja. Tako je povedal, da sta njegova starša doma z gorskih kmetij Pri Tomažku in na Povšni v sosednji Kokri. Oče je bil oskrbnik Češke koče, izprašan gorski vodnik, vsa leta pa tudi cerkovnik in organist na Jezerskem. Imel je tudi gostilno in trgovino.

»Jaz sem imel trgovino do leta 1946, nato sem bil desetletje računovodja pri kmetijski zadrugi in v štirih krajevnih podjetjih, vmes sem bil tudi vodja trgovskega podjetja Jezersko. Kot gasilski poveljnik sem bil prvi pobudnik za gradnjo današnjega gasilskega doma. Ko sem bil predsednik turističnega društva, sva s takratnim direktorjem Kazine Brunom Herbstom izvedla prvi ovčarski bal,« se spominja Vencij Krč. »Bil sem član upravnega odbora očesne bolnišnice na Jezerskem in član upravnega odbora Gorenjske turistične zveze, nazadnje pa član upravnega odbora veletrgovine Živila Kranj. Pred upokojitvijo sem prejel odlikovanje, red dela s srebrnim vencem druge stopnje. V vseh teh letih sta se mi vid in sluh močno poslabšala, tako da lahko dogodke dneva spremljam bolj po radiu, zanima pa me še vedno tudi življenje domačega kraja.«

Vencij po očetu ni podedoval le trgovine, pač pa tudi igranje orgel. Učil se ga je v Ljubljani na orglarski šoli, ki je bila v sklopu škofije. Ker pa zgolj od glasbe tedaj ni bilo mogoče živeti, je šola učila tudi knjigovodstva. Tako se je Vencij izučil obeh poklicev in ju opravljal dolga leta, orglarskega kar 71 let. Ko se je kot organist v letu 2000 poslovil, je dobil priznanje nadškofije, ki ga je podpisal tedanji nadškof in metropolit (sedaj pa kardinal) Franc Rode. Za Vencijem je bil nekaj časa organist eden njegovih pevcev, Jože Smrtnik, sedaj pa ga je zamenjala organistka Ana. Vencij ne igra več, orglam sedaj prisluhne le še kot obiskovalec domače cerkve.

Povprašamo ga tudi o ovčarskem balu, ki sta ga začela skupaj s Herbstom. Vencij je avtor scenarija, po katerem še sedaj vsako leto uprizarjajo vrnitev ovc s pašnikov v dolino. Danes je prireditev skromnejša, svoje dni pa je običaje ob vrnitvi črede v dolino spremljalo tudi tekmovanje gozdnih delavcev in lovcev v streljanju na glinaste golobe. Včasih se je sprevod pastirjev z ovcami zbral pri Skubru in nato krenil proti športnemu igrišču, kjer je bila osrednja prireditev, pozneje se je ta preselila k jezeru. Vencij je prava zakladnica znanja o preteklosti jezerske doline. Prijetno mu je prisluhniti, s kakšno ljubeznijo govori o domačem kraju in ljudeh. Za konec najinega pogovora doda še voščilo: »Vsem Jezerjankam in Jezerjanom želim lepe praznike in srečno v novem letu.«