Svetniki usklajeno delujemo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
četrtek, 20. december 2007 / 06:00

Miran Štular je bil lani izvoljen za občinskega svetnika na listi S srcem za Jezersko. Novinec v lokalni politiki želi najprej spoznati način dela, šele potem se aktivno vključi v dogajanje.

Kakšen je bil vaš motiv, da ste kandidirali na eni od list za občinski svet?

»V bistvu pravzaprav ni šlo toliko za moje motive in odločitve, pač pa sem bil na županovo prigovarjanje k sodelovanju povabljen. Z županom sva sodelovala že prej, zadeva pa je dozorela, ko smo imeli neko požarno akcijo. Strela je udarila na območje Virnikovega Grintovca in ker sem bil takrat doma, sem se kot poklicni gasilec udeležil akcije. Uspešno smo jo rešili. Potem me je župan spravil na svojo listo, da bi v primeru potreb koordiniral delovanje civilne zaščite. To je bil začetek mojega sodelovanja v občini. Kakšnih velikih ambicij v politiki nisem nikoli gojil, niti za sodelovanje na lokalni ravni, kljub temu, da tekoče spremljam stvari in si o njih ponavadi ustvarim svoje mnenje.«

V jezerskih društvih pa gotovo kaj sodelujete?

»Niti ne. Rojen sem sicer na Spodnjem Jezerskem, vendar sem večino svojega življenja preživel drugod: Kokra, Kranj, Radovljica, zadnjih trinajst let pa spet delam in živim na Jezerskem. Sodelujem, kadar so večje akcije, nisem pa vključen v nobeno lokalno organizacijo. Službeno imam namreč kar precej obremenitev in sem veliko odsoten. Delam kot poklicni gasilec v Kranju, ukvarjam se tudi z reševanjem iz vode in na vodi in vse to me kar precej okupira.«

Kakšne zadolžitve so vam naložili v občinskem svetu?

»Dogovorjeno je, da koordiniram civilno zaščito, kadar bi prišlo do kakšne situacije, ko bi se moral aktivirati štab. Že 25 let namreč delam na tem področju in ga zelo dobro poznam. Če bi se zgodilo kaj podobnega, kot se je denimo v Železnikih, bi že znali ustrezno ravnati. Železnike omenjam, ker sem tam aktivno sodeloval, saj sem bil ravno tisti dan, ko je prišlo do poplav, vodja izmene. Intervencijo so začeli lokalni gasilci, mi poklicni v Kranju pa smo se ukvarjali s kranjskimi zadevami, saj je bil tedaj povsod poseben dan. Pokrivamo pa področje ekoloških nesreč, zato so nas v Železnike poklicali zaradi razlitja kisline v galvaniki podjetja Niko.«

Na Jezerskem take situacije še niste imeli?

»Ne, zadnji intervencijski dogodek je bil ravno požar v Virnikovem Grintovcu.«

Sedaj je že leto dni, odkar se je formiral jezerski občinski svet. Kakšni so vaši vtisi o njegovem delu?

»Sicer nimam vpogleda v delovanje prejšnjih sestav občinskega sveta, vendar lahko rečem, da sodelovanje med svetniki poteka dobro. V občinskem svetu smo sicer predstavniki dveh različnih list, ki pa imata bolj ali manj zelo podobne cilje, razlika je nemara le v dolžini ali hitrosti korakov, s katerimi želimo cilje doseči. Zdi se mi, da občinski svet kar dovolj usklajeno deluje. Morda je bilo na začetku nekaj proceduralnih težav, kar je morda prikaz tega, da obstaja nekakšna opozicija, kar pa je lahko za delovanje nekega organa lahko samo pozitivno. Ni enoumja, obstaja alternativno mnenje, vendar pa smo pri skupnih ciljih kar usklajeno delovali.«

Kje na Jezerskem vidite največje probleme, kar je tudi nekakšen izziv za občinski svet?

»Že sama lega Jezerskega in višina našega proračuna kaže, da smo precej omejeni. Ko začneš delati v občinskem svetu tako majhne občine, šele vidiš, da lahko aktivno vplivaš le na majhen odstotek odločitev. Vse več pa je takih, ki so dane, ker so že vnaprej določene. Manevrskega prostora je zaradi višine proračuna relativno malo. Smo si edini, da živimo v zelo lepem okolju, naj ohranimo to na najboljšem nivoju. Kar naj bi občinski svet urejal, naj bi bile infrastrukturne zadeve. Zaradi višine proračuna pa so žal eno pobožne želje, drugo pa realne možnosti.«

Za Jezersko velja, da bi morali nekaj več narediti na področju turizma. Kako si vi predstavljate, da bi lahko občina vplivala na napredek na tem področju?

»Včasih se da kako stvar doseči brez hudih materialnih sredstev, pač pa ob pomoči nekaj entuziastov, ki imajo cilje, kako zadeve izpeljati. Mene po svoje žalosti, da jezerski turizem pospravi kovčke vsako leto potem, ko je mimo ovčarski bal. Ta je od samega začetka vsako leto enak, tako da že postaja dolgočasen. Jezersko je nekakšna etnološka zakladnica, zato bi lahko svoje tradicije prikazali na drugačen, bolj avtentičen način in z angažiranjem več ljudi na področju turizma narediti bistveno več. Z družino veliko hodim po Sloveniji in v nekaterih krajih so znali iz svoje tradicije narediti občutno več kot mi na Jezerskem. Naj omenim furmanski prazniki v Postojni ali drvarski praznik na Pohorju. Ovčereja ni edino, kar je značilno za Jezersko, veliko ljudi je tu živelo od klasične jezerske »golcarije«, oglarjenja in še česa. Lahko bi se sklicevali tudi na druge stvari in poskušali prevetriti naše prireditve. Škoda je tudi, da smo določene stvari, ki smo jih že imeli, spustili iz rok. V mislih imam očesno bolnico. Po eni strani se je dobro zavedati, da množičnega turizma ne bi bilo pametno pripeljati na Jezersko, tu ni prostor za turistično industrijo, ki bi lahko naredila nepopravljivo škodo. Po drugi strani pa bi bilo zelo lepo narediti nekaj več od tega, kar imamo sedaj. Ni namreč dovolj, da ponudimo le prenočitev, kakšno turo in eno samo prireditev na leto. «

Ali kaj več pričakujete od novih lastnikov hotelov na Jezerskem?

»Hotel Planinka se spet skuša postavljati na noge, baje razmišljajo o oživitvi očesnega zdravljenja. Vseeno so vidni neki pozitivni rezultati, zato imam upanje, da se bo zadeva premaknila. Žal pa nam je že skoraj popolnoma propadla Kazina. Škoda, da je ravno v osrednjem delu kraja in da se njena obnova nikakor ne premakne z mrtve točke. Škoda je nekdaj mogočnega objekta, ki je sedaj packa sredi kraja in s tem se pokvari že prvi vtis o njem. Ta pa je za obiskovalca navadno odločilen.«

Bi sedaj, ko na novo spoznavate način dela občinskega sveta, pri tem kaj spremenili?

»Prestavitve posameznih zadev, ki jih moramo v občinskem svetu obravnavati, so dokaj korektne. Obstaja razprava, krešejo se različna mnenja. Težko pa sodim in si ustvarjam podobo, ker ne poznam dela od prej. Zdi pa se mi, da stvar poteka na demokratičen način, možnost imamo vsi, da izrazimo svoje mnenje in pri večini pomembnih zadev (kot je denimo proračun) smo po neki trezni debati prišli do skupnih zaključkov. Vse je bilo sprejeto s konsenzom. S tega vidika bi pozitivno ocenil delo občinskega sveta. Sam se pa na tem področju počutim še precej zelenega. Po naravi sem tak, da se hočem najprej dobro poučiti in prepričati o stvareh, preden se aktivneje vključim v kako zadevo. In oglasim se, če imam občutek, da imam kaj povedati.«