Spremeniti upravljanje z vodovodom

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
četrtek, 20. december 2007 / 06:00

Čemu vse so bila letos namenjena sredstva občinskega proračuna, je pojasnil župan občine Jezersko Milan Kocjan. Med nenačrtovanimi izdatki tudi prestavitev struge hudournika izpod Ravenske Kočne in sanacija zemeljskega plazu v Komatevri.

Katerim naložbam ste letos namenili največjo pozornost?

»Letos smo okoli 90 tisoč evrov vložili v obnovo in asfaltiranje cest. Asfaltno prevleko je dobila tudi cesta, ki za Kanonirjem zavije v dolino Dol, terjala pa je kar 61 tisoč evrov. Naložbo so sofinancirali tudi z denarjem, ki ga jim je država namenila iz regionalnih razvojnih skladov. Del regionalnega denarja pa smo porabili tudi za dokončanje javne razsvetljave v več predelih občine. Novih svetil je bilo deležno tudi športno igrišče. Čeprav je to še v postopku denacionalizacije, ki zaradi sodnega zapleta s (starim) novim lastnikom še ni končan, smo vendarle poskrbeli za sodobno razsvetljavo. Stari leseni stebri so bili namreč že tako dotrajani, da so predstavljali nevarnost za obiskovalce, občina pa se tu zaveda svoje odgovornosti.«

Koliko denarja ste letos namenili gasilstvu?

»Naložba v gasilsko vozilo s cisterno predstavlja precejšen denarni zalogaj. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Jezersko smo zanjo namenila 30 tisoč evrov. To ni dovolj, gasilci bodo gasilsko vozilo dobili v naslednjih treh ali štirih letih, vsako leto pa bo del denarja iz proračuna primaknila tudi občina. Upam, da bodo tudi občani z razumevanjem sprejeli namero gasilcev in akcijo s svojimi prostovoljnimi prispevki tudi primerno podprli. Zavedamo se namreč, kakšen pomen ima gasilstvo v teh odmaknjenih krajih. Naj omenim nedavno interventno vajo na poziv, ki jo je izvedlo jezersko gasilsko društvo. Gre za vajo, za katero gasilci niso vedeli vnaprej. V samo 15 minutah od poziva so uspeli priti do prizorišča »požara« na Rezmanovi kmetiji, ki je pet kilometrov oddaljena od središča Jezerskega. Na isto intervencijsko točko so v zgolj 28 minutah prišli tudi sosedje iz PGD Preddvor. Tu gre za dokaz dobrega medsosedskega sodelovanja. Še večjega pomena pa je pri tem dejstvo, da so prostovoljni gasilci sposobni biti v zelo kratkem času na mestu požara, hitra intervencija je za naše kraje veliko vredna.«

Veliko sredstev terjajo tudi prostorski akti.

»95 tisoč evrov proračunskega denarja je letos namenjenega posodobitvi prostorskih aktov. Z izvajalcem smo že podpisali pogodbo, ki obeta, da bodo izdelani do konca leta 2007, toda okoljsko ministrstvo je šele maja dalo podrobna navodila, kakšni so pri tem postopki, tako da bo izvedba nekoliko kasnila. Pričakujemo, da bomo prostorsko konferenco uspeli izpeljati v januarju 2008.«

Kaj pa ostale naložbe?

»15 tisoč evrov smo vložili v obnovo objekta na Remontu, ki služi za potrebe komunalne cone na Jezerskem, medtem ko vrednosti okoli petsto prostovoljnih delovnih ur sploh nismo ovrednotili. Le nekaj manj denarja, 10 tisoč evrov, pa bo šlo za obnovo Češke koče. Njena lastnica je občina, z njo pa upravlja Planinsko društvo Jezersko. Še enkrat tolikšen pa je znesek za nakup nove peči za centralno ogrevanje v podružnični šoli Jezersko. Upamo, da se bo s tem poraba goriva zmanjšala, saj smo lani samo za gorivo v podružnični šoli odšteli 13 tisoč evrov. Letos smo sredstva namenili tudi za nakup panoramske karte naše občine, ki jo bomo lahko nadalje uporabljali tudi pri pripravi sodobnega promocijskega materiala. Smo pa letos uspeli pripraviti tudi novo promocijsko zloženko občine in prav v teh dneh potekajo zadnja usklajevanja glede njene vsebine in oblike.«

Tik pred koncem leta občinski svet razpravlja o rebalansu proračuna. Kaj se bo spremenilo?

»V glavnem bomo med proračunskimi postavkami sredstva le prerazporedili. Večje zneske bomo namenili za nakup novega snežnega pluga, več sredstev smo porabili tudi za obnovo objekta na Remontu, predvsem pa je rebalans potreben zaradi nepričakovane sanacije zemeljskega plazu v dolini Komatevre. Zaradi zakasnitve pri izdelavi projekta za obnovo in preureditev novega pokopališča tudi z žarnimi grobovi, nas ta naloga čaka v prihodnjem letu. Tako bomo ta sredstva sedaj lahko namenili za prej omenjeno. Ker tudi s pripravo novih prostorskih aktov letos še ne bomo zaključili, bomo ta sredstva namensko prenesli v prihodnje proračunsko leto.«

Letos so vas težave z vodo napeljale k temu, da razmišljate o spremembah pri gospodarjenju z vodovodi. Za kakšne težave je šlo?

»Ko so septembra po Sloveniji pustošila neurja, je veliko padavin padlo tudi na Jezerskem. Po analizi vode smo ugotovili, da je ta oporečna. Ko so strokovnjaki z zavoda za zdravstveno varstvo nadzirali kakovost vode (teden dni jo je bilo treba prekuhavati, potem pa je bilo z njo spet vse v redu), sem jim predlagal, da bi rešili naše vodno zajetje tako, da bi preusmerili tok meteorne vode, ki priteče izpod Ravenske Kočne in od tam prinaša nanose. Ko padavinske vode vdrejo v drenažno zajetje, voda ni več brezhibna. Potrdili so moj predlog in tako smo strugo hudournika prestavili za 60 metrov, tako da neposredno ne ogroža vodovodnega zajetja. Naj se ob tem zahvalim Stanetu Arhu, ki je dovolil posek na svojem zemljišču in omogočil prestavitev struge. Prav tako sem hvaležen izvajalcu del, ki je izkop uspel opraviti v zelo kratkem času. Glede na vse pogostejše opozarjanje inšpekcijskih služb o neustrezni organiziranosti službe za oskrbo s pitno vodo ter zaradi prej omenjenih težav, smo začeli razmišljati, da spremenimo način upravljanja z občinskim vodovodom. Sedaj z njim upravlja občina, pravzaprav kar jaz sam, kar pa zakon ne dopušča. Smo tako rekoč še edini otoček med občinami, kjer sami gospodarimo z vodo. Sedaj takšno skoraj 20-letno samorastništvo, ko so tudi uporabniki, ki so prispevali sredstva in lastno delo pri izgradnji vodovoda, že »porabili svoj bonus na račun nizke cene vode«, v prihodnje ne bo več mogoče, če želimo kdaj dobiti kak denar za obnovo in razvoj komunalnih naprav. Vodovod bomo morali prenesti v upravljanje javnemu podjetju. Voda bo na Jezerskem sicer potem dražja, imeli pa bomo možnosti za investicije. K takšnemu razmišljanju nas ne napeljujejo le nedavne težave z vodo, pač pa tudi veljavna zakonodaja in zahteve inšpekcijskih služb v zvezi z notranjim nadzorom na osnovah HACCP sistema. Tudi občinski svet je o tem že razpravljal in kljub temu, da bodo stroški za uporabnike za porabljeno vodo kar nekajkrat višji, dal zeleno luč za nadaljevanje prenosa vodovoda v upravljanje javnemu podjetju.«

Kakšne so vaše informacije oziroma nasveti uporabnikom glede ravnanja z odpadki v zvezi z zapleti na deponiji Tenetiše?

»Dejstvo je, da se bodo tovrstni komunalni stroški za uporabnike le še zviševali, zato bi rad poudaril, da naj uporabniki resno iz zavzeto pristopijo k zmanjšanju količine odpadkov, ki obremenjujejo okolje in so postali velik problem vseh gorenjskih občin. Kako lahko vplivamo na količine odpadkov v okolju, v katerem živimo? Problema se moramo lotiti pri izvoru, torej proizvajati manj odpadkov, če pa se jim ne moremo izogniti, pa jih moramo čim več pripraviti za predelavo. Kar hitro lahko zaključimo, da imamo pri tem še veliko rezerve, saj pogosto lahko opazimo, da so naši zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov (steklo, plastika, papir, …), nemalokrat napol prazni, zabojniki, ki so namenjeni ostalim mešanim odpadkom, pa povsem zatrpani zaradi tega, ker uporabniki odpadkov sploh nič se sortirajo. Upam, da se bo kmalu našla tudi potrebna politična volja, da se bo na Gorenjskem uredilo regijsko odlagališče odpadkov. Z modernim centrom pa upam, da se bodo s primerno ceno nagradila tudi tista gospodinjstva, ki zmanjšujejo in sortirajo svoje odpadke, s še višjo ceno pa »kaznovani« tisti, ki se potratno obnašajo in pripravljajo nesortirane količine odpadkov.«

Nenadejane stroške in delo vam je povzročil tudi zemeljski plaz, ki se je sprožil v dolini Komatevre. Kako ste se lotili tega problema?

»V začetku novembra je zemeljski plaz zasul cesto tik pod kamnolomom lehnjaka v Komatevri. Tisoč in več kubikov skalovja oz. blokov lehnjaka je zgrmelo na cesto, nad njo pa je ravno toliko materiala, ki bi se še lahko vsul na cesto ali celo v strugo Kokre. Območje plazu so si ogledali geologi in predstavniki zavoda za naravno dediščino. Sedaj je plaz saniran, stroški bodo presegli 40 tisoč evrov, ki si jih bomo, upam, razdelili občina, Marmor Hotavlje in Sklad za gozdove republike Slovenije.«