Koristne pogajalske izkušnje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / torek, 18. december 2007 / 06:00

Blaž Kavčič, novi predsednik državnega sveta

Blaž Kavčič, doma v vasi Forme na obrobju občine Škofja Loka (in ne v Dorfarjah, kamor smo ga pomotoma »naselili«), je bil domala tri desetletja gospodarstvenik in nosilec vodilnih funkcij v podjetjih, kot je bila Iskra Telematika in poznejši Iskratel, svetovalec v slovenski podružnici švedskega konsultantskega podjetja, sedaj je direktor razvoja v podjetju Lokainvest. Za nekaj časa se spet seli v politiko, kajti v vrhu državnega sveta je nasledil dosedanjega predsednika Janeza Sušnika. S politiko ima Blaž Kavčič izkušnje kot občinski svetnik v Škofji Loki v zadnjih štirih mandatih, od leta 2000 do 2004 pa je bil poslanec v državnem zboru. Je član LDS, v politiko pa ga je v tedanjo Demokratsko stranko v začetku devetdesetih let povabil takratni predsednik stranke Igor Bavčar. In še zanimivost: v politiko je prišel prek civilne družbe, ko so ga krajani Crngroba pred leti prosili, naj jim pomaga, da v njihovi vasi tik pod cerkvijo ne bi gradili smetišča.

Je bila vaša izvolitev za državnega svetnika na Gorenjskem v resnici rezultat medstrankarskega dogovora, ki je izločil Janeza Sušnika?

»Seveda so ob tem možne različne razlage. Večkrat sem že poudaril, da sodobne politike brez dogovarjanja ni, brez tega v sodobni parlamentarni demokraciji ne more teči noben postopek. Dogovarjanje je v politiki osnovni instrument. Konkretno za gorenjsko situacijo pa lahko rečem, da sva oba z Janezom Sušnikom nagovorila vse strani, stranke in liste različnih opcij, predstavila svoja programa, svoje poglede, tudi svoji osebnosti, in kot sem jaz razumel razplet glasovanja, sva oba dobila podporo v vseh političnih strankah in listah. Razlika je bila v tem, da se je meni uspelo pri nekaterih strankah dogovoriti za večji obseg podpore, kot se je njemu. Naj še dodam, da sva doslej dobro sodelovala v njegovem mandatu predsedovanja državnemu svetu in upam, da bo, ko se stvari nekoliko poležejo, dobro sodelovanje teklo naprej, ko bom jaz predsednik DS, on pa še vedno aktivna pomembna gorenjska osebnost.«

Dejali ste, da bi bili profesionalni predsednik DS. Vam zakonodaja sedaj daje to možnost?

»Ta funkcija je trenutno v čudni fazi. Zato je za državnega svetnika sprejeti mesto predsednika DS, ta čas nekoliko tvegan izziv. DS sestavljajo svetniki, ki ostajajo v svojih delovnih okoljih. Za predsednika DS je oktobra letos tudi ustavno sodišče v svoji odločitvi navedlo dovolj konkretnih argumentov, zakaj more in mora biti profesionalec. To je povezano z njegovimi nalogami zastopanja DS in z dokaj visokim mestom v hierarhiji (četrto mesto v razvidu funkcij v državi), kar ni združljivo s tem, da bi bil predsednik DS zaposlen v nekem poljubnem delovnem okolju. Pomemben je tudi obseg dela, tudi prejšnji predsednik Janez Sušnik je menil, da tolikšen, da terja poln delovni čas. Z njim se strinjam. Ko so mu po mojem mnenju sicer zakonito, a v nasprotju z ustavo spremenili delovno mesto v neprofesionalno, je on to rešil tako, da je uveljavil svoj status upokojenca. Jaz sem pripravljen sprejeti izziv, tak kot je, v okviru ne docela definirane pozicije, kar me ne bo oviralo pri delu, pričakujem pa, da se bo položaj predsednika DS v najkrajšem času uredil.«

Se vam zdi DS kot eden od domov parlamenta dovolj učinkovit oziroma kaj bi kazalo spremeniti v njegovem delovanju, da bi takšen postal? Obstajajo celo opcije, da se kar ukine.

»Vse opcije je treba pretehtati in se odločiti za pravo rešitev. Bistvo je, da odločitev, ki je v nekem trenutku zakonsko in ustavno veljavna, v polni meri spoštujemo. Dokler je DS po ustavi in zakonu organiziran tako, kot je, je treba to spoštovati. Jasno pa je vidna tudi pot, po kateri se da ali ukiniti ali okrepiti ali spremeniti DS. Pot do tega je dovolj široka strokovna in politična razprava, del katere se izvede tudi v DS, kjer pa so lahko svetniki seveda nekoliko pristranski. Moram sicer reči, da tako pristranskih stališč v sedanjem sklicu DS nisem zaznal. Dokončna odločitev pa se bo sprejemala v državnem zboru, terjala bo spremembo ustave in dvetretjinsko večino v DZ. Ker je DZ na čelu s predsednikom Francetom Cukjatijem začel celoten postopek za volitve in volilna opravila za DS tega sklica, je pričakovati, da bo tale mandat realiziran skladno z veljavnimi predpisi kvalitetno in do konca. Ob tem pa bodo morale teči intenzivne debate o tem, ali želimo imeti DS še naprej, ali želimo drugačnega ali pa sploh ne. Tu so argumenti različni. Posvetoval sem se že z dr. Ivanom Kristanom in dr. Francetom Bučarjem in še se bomo pogovarjali o tej temi. Moram reči, da vsaka politična entiteta da politični prispevek h kvalitetnejši Sloveniji. Pot večje učinkovitosti DS vidim v tem, da bi z državnim zborom prišli do rešitve, kjer bi bili državni svetniki v zgodnejši fazi vključeni v snovanje novih zakonov. Kot nekdanji poslanec dovolj dobro poznam zakonodajni postopek in vem, da 90 odstotkov zakonov nastaja v vladnih strukturah, DZ jih sprejema, koalicijski poslanci pa so že po definiciji naklonjeni, da zakone sprejemajo brez velikih sprememb. V trenutku, ko pride DZ v parlament, je tudi politično, moralno in prestižno za vlado, da se tak zakon sprejme. Tu igrajo pomembno vlogo tudi močni zunanji svetovalci. Če bi v bolj zgodnji fazi vzpostavili sodelovanje državnega sveta, ki ima tudi dobro strokovno ekipo, bi lahko po manj spektakularni poti (ker bi ne bilo kreganja na odprti sceni in tudi manj vetov), prišli do kvalitetnejših zakonskih rešitev. Po mojem gledanju je politika namenjena temu, da državljanom omogoča kakovost življenja. Kakovost življenja pa ima dve temeljni sestavini, prva je svoboda, druga blaginja. To sem podrobneje pojasnil tudi v svojem predstavitvenem govoru v DS.

Sicer je osnovna gradnja DS, da ga sestavlja 40 modrih ljudi po dveh temeljnih principih, po regionalnem in funkcionalnem, po mojem zelo dobra ideja. Imamo zajete interese iz vseh regij in soočene z interesi sindikatov, delojemalcev, šolstva, zdravstva in tako naprej. Državni svet ima dva milijona evrov velik proračun. Če na to gledamo kot na strošek, je velik znesek. Če gledamo kot na investicijo v boljše zakone, pa je to majhna naložba. Nekaj sto državnih zborov bi lahko primerjali z drugačnim pristopom k nekaterim večjim privatizacijskim projektom. Ali če na stvar gledamo pozitivno, DS lahko pripomore k bistvenim prihrankom, od katerih se da nekatere izraziti finančno, drugi pa so bolj nematerialnega značaja, kot denimo zadovoljstvo ljudi in bolj vključujoča družba.«

Kaj bo imela Gorenjska od tega, da je prvi mož DS spet z Gorenjskega?

»Gre za formalno in neformalno plat. Dobil sem že domačo nalogo, da pomagam, kolikor morem, pri razpletu težav s kranjskim odlagališčem smeti. Tu sem že sprožil določene aktivnosti in se bom potrudil po svojih najboljših močeh, da pripomorem k razpletu te težave. Sem v aktivnem stiku z vodstvom kranjske občine. Z njimi bi se pogovarjal tudi o smereh reševanja, odprto se želim pogovoriti o strokovnih in za ljudi najboljših opcijah. Sem pa že vzpostavil stik z ministrom Podobnikom in upam, da se bova že prihodnji teden lahko na kratko srečala. Nisem kak čudežni Miklavž ali dedek Mraz, a s pogajanji imam veliko izkušenj in te bom skušal dati pri tem problemu na razpolago. Kot predsednik DS moram biti objektiven pri svojem delovanju. Del mojega srca pa ostaja na Gorenjskem, kjer bi kazalo zaključiti več projektov, ki se že nekaj let pripravljajo. Gre denimo za cestno infrastrukturo, kjer naj bi realizirali četrto razvojno os kot povezavo med Severno Primorsko in osrednjo Slovenijo (s poljansko obvoznico), za tehnološke parke (tak nastaja v Škofji Loki), za nadaljnji razvoj šolskega sistema, kjer naj bi razvili Kranj kot univerzitetno mesto, okrepili pa tudi višje- in visokošolske nove zavode tam, kjer so za to možnosti. Tak primer je višja šola za lesarstvo v Škofji Loki, kjer sem si v prejšnjem mandatu uspešno prizadeval za ustanovitev višje šole za strojništvo. Ti programi imajo dobre možnosti, uspešno bi se lahko vključilo tudi gospodarstvo. Ocenjujem, da je Jelovica v stanju, da lahko predstavlja tak nosilni projekt, Alples je v dobri kondiciji, in še nekaj manjših rastočih firm.«