Avla pirniške šole je pokala po šivih.

Cicipojčki peli Bitenčeve pesmi

Konec novembra so na OŠ Pirniče priredili Prepevalnico strička Janeza, v sklopu katere je pesmi Janeza Bitenca prepevalo kar dvesto otrok iz občine Medvode.

Pirniče – »Ko sem otroke spomladi peljala v pirniško gledališče, je dvorana pokala po šivih in vsi sploh niso mogli noter. Takrat sem začela razmišljati, koliko sploh naredimo za najmlajše v občini,« se spominja učiteljica na pirniški šoli Metka Prinčič. Nato ji je na misel prišel pesnik in pisatelj Janez Bitenc, ki je s svojo prepevalnico obiskoval šole po občini in otroke v eni učni uri naučil novo pesem. »Pomislila sem, da bi pripravili Prepevalnico strička Janeza,« je Prinčičeva pojasnjevala na okrogli mizi, na kateri so na zadnjo novembrsko sredo na OŠ Pirniče predstavljali cilje projekta. »Želimo, da delo Janeza Bitenca ne bi šlo nikdar v pozabo in da bi toploto njegovih pesmi doživelo čim več otrok,« je še razložila Prinčičeva, ki vodi projekt.

Medvoške šole in vrtci so ga dobro sprejeli in tako je dan kasneje avla pirniške šole pokala po šivih. Kar dvesto Cicipojčkov je na odru prepevalo pesmi Janeza Bitenca, pokojnega prebivalca njihovega kraja, ki je največ ustvarjalne energije namenil najmlajšim. Za njegova dela bi lahko rekli, da so ponarodela, da so od nekdaj med nami. Le kdo ne pozna Zajčka Dolgouščka, Metuljčka Cekinčka ali pa njegove najbolj znane pesmi Kuža pazi in pa Naša četica koraka? Prva prepevalnica pesmic in Pravljic Janeza Bitenca je torej uspela in tako nam je ravnateljica Martina Kutnar zatrdila, da bo postala tradicionalna, razmišljajo pa tudi, da bi vanjo vključili še otroke iz Kranja in Ljubljane. Pri tem razumljivo upajo na posluh občine in ministrstva za kulturo.

Manca Košir: Šolo poimenujte po Bitencu

Koncept festivala je sooblikoval režiser Peter Militarev. »Otroci se bodo med seboj spoznavali preko Janeza Bitenca. A ne bo lepo, ko bodo vrtičkarji prihajali v Pirniče in bi jih lahko popeljali tudi do Bitenčeve hiške ob Savi,« je na okrogli mizi razmišljal Militarev. Lutkovni ustvarjalec Sten Vilar je poudaril, da je veličina Janeza Bitenca je v njegovi preprostosti: »Kuža pazi je najbolj znana slovenska pesem, tako preprosta, da jo lahko otroci pojejo s svojimi 80 let starimi dedki.« Kako zelo preproste so Bitenčeve pesmi, je povedala Magda Us, vzgojiteljica v pirniškem vrtcu: »Njegove pesmi in pravljice otroci dobro poznajo. Le začneš in takoj ti sledijo. Kakšno posebno učenje sploh ni potrebno.«

V razpravi je sodelovala tudi publicistka Manca Košir, znana ljubiteljica knjig, ki je predlagala, da bi pirniško šolo poimenovali po Janezu Bitencu. »Bil je nekaj tako svetlega, da je prav zdravilen. Pomembno se mi zdi, da njegovo srce utripa prav za vaši šoli. Otroci danes potrebujejo njegove pesmi in pravljice. Resnično so zdravilne, treba je ohranjati njegovega duha. Janez Bitenc je sonce, ki bo večno žarelo,« je o Bitencu razmišljala Koširjeva, ki je toplo pozdravila Prepevalnice strička Janeza. Predlagala je, da bi bile morda tekmovalnega značaja. Za pomoč pri promociji festivala bi bilo po njenem najbolje najeti profesionalno institucijo, ki se ukvarja s tem.

Udeleženci okrogle mize so razmišljali, da Bitenca, ki je bil ustvarjalec na raznih ravneh (bil je pesnik, pisatelj, glasbeni pedagog in skladatelj), morda včasih premalo cenimo. Opozorili so tudi na žal vse bolj popularen trend, ko otroci posnemajo skladbe, namenjene odraslim. »Prehitro pohitijo v trend popevkarstva,« je dejala Prinčičeva, Koširjeva pa pristavila: »Otroci so nazadnje že mali odrasli, ko pri petih letih kopirajo pesmi za odrasle.«

Prepevalnica ima tudi svojo maskoto – Cicipojčka, ki ga je oblikovala učiteljica likovne vzgoje Bojana Glavan: »Želela sem oblikovati maskoto, ki bi ravno tako zadrhtela kot Bitenčeve pesmi. Ker sva se z Metko strinjali, da bi mogla biti povezana glasbo, sva se odločili za obliko violinskega ključa.« In od kje pravzaprav izvira ime Cicipoj? Militarev je pojasnil, da je Bitenc, ki ga je dobro poznal, nekemu otroku rekel: 'Tukaj čiči in poj', od tod pa prihaja Cicipoj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / torek, 5. julij 2022 / 16:21

Potrdili širitev cone

Šenčur – Na junijski seji so šenčurski svetniki sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za drugo fazo urejanja poslovne cone severno od državne ceste. Prostorski dokument, ki se nanaša n...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Tretja zmaga v sezoni za Petro Majdič

Kranj - V Otepääju v Estoniji je smučarska tekačica Petra Majdič dosegla novo zmago na tekmi svetovnega pokala. Prepričljivo je bila najboljša v klasičnem sprintu. To je ž...

Zanimivosti / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Spomin na zavednega Slovenca

V tržiški knjižnici je Anatol Štern predstavil monodramo o Primožu Trubarju. Spomin je segel pol stoletja nazaj.

Slovenija / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Karitas za jugovzhodno Evropo

Ljubljana - Slovenska Karitas tudi letos začenja dobrodelno postno akcijo Ne pozabimo, s katero želi pomagati ljudem v stiski v jugovzhodni Evropi, še posebej otrokom, ki so obič...

Zanimivosti / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Živopisani baloni nad Bledom

Nebo nad Gorenjsko so konec tedna prekrili baloni, ki so sodelovali na mednarodnem balonarskem festivalu na Bledu.

Splošno / nedelja, 10. februar 2008 / 07:00

Odbojko je ljubil kot princ Pepelko

Viktor Krevsel je športna legenda, ki je pri 72 letih še vedno sopotnik športnih in drugih dogodkov.