Na slovesnosti ob odprtju razstave: Verena Štekar - Vidic, Janko S. Stušek, Ivo Svetina in Vasko Simoniti. (Foto: Gorazd Kavčič)

Razstava razkriva Linharta

Razstava o Linhartu, ki so jo v ponedeljek odprli v Radovljici, razkriva, da je Linhart za Slovence enako pomemben kot Mozart za Avstrijce ali Schiller za Nemce.

Radovljica – Muzeji radovljiške občine in Slovenski gledališki muzej so v ponedeljek, na dan občinskega praznika in 251. obletnice rojstva Antona Tomaža Linharta, odprli v Graščini stalno razstavo o Linhartu. Razstavo, ki predstavlja Linhartov čas, kraje, kjer je živel, njegove sodobnike, literarno in znanstveno delo, rokopise ter več drugih predmetov, je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. Kot je dejal, je Linhart dobro poznal evropske kulture in jezike, prav znanje in poznavanje različnih svetov pa povečujeta strpnost, kar je tudi danes ena od vrednot Evropske unije. Razstava o Linhartu je postavljena tako, da zbuja pozornost, obnavlja spomin in uči novo, je dejala direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar - Vidic, ki si želi, da bi razstava predstavljala podobno blagovno znamko, kot jo Čebelarski muzej. Medtem ko je Linhart večini Slovencev znan le po Matičku in Županovi Micki, razstava poudarja, da ni bil le dramatik in gledališčnik, ampak tudi pesnik, zgodovinar, šolski nadzornik, škofijski arhivar in državni uradnik, je dejal direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina in poudaril, da je bil Linhart za avtorje razstave velik izziv. Radovljiški župan Janko S. Stušek je dejal, da razstava o Linhartu ni »zadnja postaja« in da v občini želijo odkupiti in obnoviti Linhartovo rojstno hišo.

Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki so se je udeležili tudi gostje iz pobratenih občin Svilajnac in Ivančice, je župan Janko S. Stušek podelil občinska priznanja. Linhartovo plaketo so prejeli Fotografsko društvo Radovljica, Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica in harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, pečat občine Dom dr. Janka Benedika, medalje pa Ivo Svetina, Avgust Mencinger in Franc Ješe. Slavnostni govornik, kulturnik in komediograf Tone Parljič je dejal, da smo Slovenci bolj nagnjeni k žalosti kot k veselju in da dajemo prevelik poudarek politiki. Če bi vzeli v roke knjigo in brali ali šli v gledališče, bi bili bogatejši. Tudi na Linhartovem trgu bi poleti lahko igrali za domačine in turiste Matička ali Županovo Micko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 22. december 2022 / 19:34

Kulinarični večer v Bohinju

Novi Hotel Bohinj v Bohinju je ob začetku decembra gostil kulinarični dogodek, na katerem so se predstavile glavne bohinjske kuhalnice hotela gostitelja, restavracije Lovec Art Hotela Kristal, rest...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Anketa: Dočakali so telovadnico

Pri šoli Jela Janežiča v Škofji Loki so odprli novo telovadnico. Veseli so je vsi, učenci, učitelji in tudi športniki ŠD Partizan, ki bodo v njej vadili. Zbrali smo nekaj vtisov.

Humor / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Četverec brez

France Bučar O mejnih problemih Slovenije s Hrvaško: »Mi smo preveč cagavi. No, ne mi, jaz nisem nič cagav, upam si povedat, kar komu gre. Cagava je naša politika in cagavost se...

Prosti čas / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Razlaga sanj: Telefon

Za ameriške Indijance so sanje bile pomembne predvsem pri vzgoji otrok.

Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Priznanja gorenjskim medicinskim sestram

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je pred nedavnim štirim svojim članicam podelilo srebrni znak društva.

Tržič / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Zapisani zdravemu življenju

Osnovna šola Križe je podpisala EKO-listino. Ekologija je postala način življenja mladih, ki želijo ohraniti naravo.