Na slovesnosti ob odprtju razstave: Verena Štekar - Vidic, Janko S. Stušek, Ivo Svetina in Vasko Simoniti. (Foto: Gorazd Kavčič)

Razstava razkriva Linharta

Razstava o Linhartu, ki so jo v ponedeljek odprli v Radovljici, razkriva, da je Linhart za Slovence enako pomemben kot Mozart za Avstrijce ali Schiller za Nemce.

Radovljica – Muzeji radovljiške občine in Slovenski gledališki muzej so v ponedeljek, na dan občinskega praznika in 251. obletnice rojstva Antona Tomaža Linharta, odprli v Graščini stalno razstavo o Linhartu. Razstavo, ki predstavlja Linhartov čas, kraje, kjer je živel, njegove sodobnike, literarno in znanstveno delo, rokopise ter več drugih predmetov, je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. Kot je dejal, je Linhart dobro poznal evropske kulture in jezike, prav znanje in poznavanje različnih svetov pa povečujeta strpnost, kar je tudi danes ena od vrednot Evropske unije. Razstava o Linhartu je postavljena tako, da zbuja pozornost, obnavlja spomin in uči novo, je dejala direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar - Vidic, ki si želi, da bi razstava predstavljala podobno blagovno znamko, kot jo Čebelarski muzej. Medtem ko je Linhart večini Slovencev znan le po Matičku in Županovi Micki, razstava poudarja, da ni bil le dramatik in gledališčnik, ampak tudi pesnik, zgodovinar, šolski nadzornik, škofijski arhivar in državni uradnik, je dejal direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina in poudaril, da je bil Linhart za avtorje razstave velik izziv. Radovljiški župan Janko S. Stušek je dejal, da razstava o Linhartu ni »zadnja postaja« in da v občini želijo odkupiti in obnoviti Linhartovo rojstno hišo.

Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki so se je udeležili tudi gostje iz pobratenih občin Svilajnac in Ivančice, je župan Janko S. Stušek podelil občinska priznanja. Linhartovo plaketo so prejeli Fotografsko društvo Radovljica, Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica in harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, pečat občine Dom dr. Janka Benedika, medalje pa Ivo Svetina, Avgust Mencinger in Franc Ješe. Slavnostni govornik, kulturnik in komediograf Tone Parljič je dejal, da smo Slovenci bolj nagnjeni k žalosti kot k veselju in da dajemo prevelik poudarek politiki. Če bi vzeli v roke knjigo in brali ali šli v gledališče, bi bili bogatejši. Tudi na Linhartovem trgu bi poleti lahko igrali za domačine in turiste Matička ali Županovo Micko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 11. marec 2008 / 07:00

V petek prihaja novi Veliki brat

V uvodni oddaji novega Velikega brata, ki bo na Kanalu A 14. marca ob 20. uri, bodo gledalci spoznali kar trinajst novih stanovalcev, ki se bodo vselili v hišo Big Brother.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.