Na slovesnosti ob odprtju razstave: Verena Štekar - Vidic, Janko S. Stušek, Ivo Svetina in Vasko Simoniti. (Foto: Gorazd Kavčič)

Razstava razkriva Linharta

Razstava o Linhartu, ki so jo v ponedeljek odprli v Radovljici, razkriva, da je Linhart za Slovence enako pomemben kot Mozart za Avstrijce ali Schiller za Nemce.

Radovljica – Muzeji radovljiške občine in Slovenski gledališki muzej so v ponedeljek, na dan občinskega praznika in 251. obletnice rojstva Antona Tomaža Linharta, odprli v Graščini stalno razstavo o Linhartu. Razstavo, ki predstavlja Linhartov čas, kraje, kjer je živel, njegove sodobnike, literarno in znanstveno delo, rokopise ter več drugih predmetov, je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. Kot je dejal, je Linhart dobro poznal evropske kulture in jezike, prav znanje in poznavanje različnih svetov pa povečujeta strpnost, kar je tudi danes ena od vrednot Evropske unije. Razstava o Linhartu je postavljena tako, da zbuja pozornost, obnavlja spomin in uči novo, je dejala direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar - Vidic, ki si želi, da bi razstava predstavljala podobno blagovno znamko, kot jo Čebelarski muzej. Medtem ko je Linhart večini Slovencev znan le po Matičku in Županovi Micki, razstava poudarja, da ni bil le dramatik in gledališčnik, ampak tudi pesnik, zgodovinar, šolski nadzornik, škofijski arhivar in državni uradnik, je dejal direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina in poudaril, da je bil Linhart za avtorje razstave velik izziv. Radovljiški župan Janko S. Stušek je dejal, da razstava o Linhartu ni »zadnja postaja« in da v občini želijo odkupiti in obnoviti Linhartovo rojstno hišo.

Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki so se je udeležili tudi gostje iz pobratenih občin Svilajnac in Ivančice, je župan Janko S. Stušek podelil občinska priznanja. Linhartovo plaketo so prejeli Fotografsko društvo Radovljica, Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica in harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, pečat občine Dom dr. Janka Benedika, medalje pa Ivo Svetina, Avgust Mencinger in Franc Ješe. Slavnostni govornik, kulturnik in komediograf Tone Parljič je dejal, da smo Slovenci bolj nagnjeni k žalosti kot k veselju in da dajemo prevelik poudarek politiki. Če bi vzeli v roke knjigo in brali ali šli v gledališče, bi bili bogatejši. Tudi na Linhartovem trgu bi poleti lahko igrali za domačine in turiste Matička ali Županovo Micko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 4. oktober 2016 / 07:00

Košarkarice Triglava začele z veliko zmago

Celje – V soboto se je s ponovitvijo finala minule sezone začela 26. sezona državnega prvenstva v košarki za ženske, v kateri igra devet ekip. Že takoj na uvodu so se pomerile aktualne prvakinje ek...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 23. marec 2016 / 11:52

Recept, ki gre iz roda v rod

Na velikonočni praznični mizi ne sme manjkati potica. Navadno je najboljša tista, ki »jo je pekla že naša mama in pred njo njena mama«. In tudi spodnji recept je tak; a kot je navada pri receptih, je...

Nasveti / sreda, 23. marec 2016 / 11:50

Zvončki in trobentice …

... mačice, vijolice, hura, pomlad je tu. Pa je res prišla. V zadnjem koncu tedna se je zima poslovila od nas. Kot vselej astronomski datum začetka pomladi sovpada s sv. Jožefom. Jožeti in Jožice s...

Preddvor / sreda, 23. marec 2016 / 11:46

Že urejajo pot skozi grajski park

V Preddvoru so začeli z urejanjem poti skozi grajski park, ki bo severni del naselja povezala z južnim in s pokopališčem, zgradili bodo tudi mostiček.

Kultura / sreda, 23. marec 2016 / 11:38

Mysterium v muzeju

V sklopu razstav Kdor ustvarja, slabo ne misli se tokrat predstavlja Kulturno društvo Mysterium, v katerem deluje Komorni pevski zbor Mysterium.

Zanimivosti / sreda, 23. marec 2016 / 11:37

Pašna skupnost v Predtrgu

Hišna imena in priimki Predtržanov so poznani že davno nazaj v zgodovino. Zabeležene najdemo tudi v predstavljeni zgodovini tega gorenjskega območja v knjigi z naslovom Dežela, ki jo je ob...