Na slovesnosti ob odprtju razstave: Verena Štekar - Vidic, Janko S. Stušek, Ivo Svetina in Vasko Simoniti. (Foto: Gorazd Kavčič)

Razstava razkriva Linharta

Razstava o Linhartu, ki so jo v ponedeljek odprli v Radovljici, razkriva, da je Linhart za Slovence enako pomemben kot Mozart za Avstrijce ali Schiller za Nemce.

Radovljica – Muzeji radovljiške občine in Slovenski gledališki muzej so v ponedeljek, na dan občinskega praznika in 251. obletnice rojstva Antona Tomaža Linharta, odprli v Graščini stalno razstavo o Linhartu. Razstavo, ki predstavlja Linhartov čas, kraje, kjer je živel, njegove sodobnike, literarno in znanstveno delo, rokopise ter več drugih predmetov, je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. Kot je dejal, je Linhart dobro poznal evropske kulture in jezike, prav znanje in poznavanje različnih svetov pa povečujeta strpnost, kar je tudi danes ena od vrednot Evropske unije. Razstava o Linhartu je postavljena tako, da zbuja pozornost, obnavlja spomin in uči novo, je dejala direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar - Vidic, ki si želi, da bi razstava predstavljala podobno blagovno znamko, kot jo Čebelarski muzej. Medtem ko je Linhart večini Slovencev znan le po Matičku in Županovi Micki, razstava poudarja, da ni bil le dramatik in gledališčnik, ampak tudi pesnik, zgodovinar, šolski nadzornik, škofijski arhivar in državni uradnik, je dejal direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina in poudaril, da je bil Linhart za avtorje razstave velik izziv. Radovljiški župan Janko S. Stušek je dejal, da razstava o Linhartu ni »zadnja postaja« in da v občini želijo odkupiti in obnoviti Linhartovo rojstno hišo.

Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki so se je udeležili tudi gostje iz pobratenih občin Svilajnac in Ivančice, je župan Janko S. Stušek podelil občinska priznanja. Linhartovo plaketo so prejeli Fotografsko društvo Radovljica, Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica in harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, pečat občine Dom dr. Janka Benedika, medalje pa Ivo Svetina, Avgust Mencinger in Franc Ješe. Slavnostni govornik, kulturnik in komediograf Tone Parljič je dejal, da smo Slovenci bolj nagnjeni k žalosti kot k veselju in da dajemo prevelik poudarek politiki. Če bi vzeli v roke knjigo in brali ali šli v gledališče, bi bili bogatejši. Tudi na Linhartovem trgu bi poleti lahko igrali za domačine in turiste Matička ali Županovo Micko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 25. november 2017 / 11:11

Proračun ima veliko podporo

Kranjski mestni svetniki so na sredini seji podprli osnutek proračuna za drugo leto, največja investicija v njem pa je izgradnja komunalne infrastrukture v drugem sklopu projekta Gorki.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 12. julij 2020 / 19:23

Zakon je povozil čas

Sedmega julija leta 1976, je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o narodnih skupnostih, ki je določil pravne ovire za delovanje narodnih manjšin, gledano skozi slovenske oči pa je bil že ob n...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:18

Maske

Zaščitne maske za obraz so dandanes stalnica, tudi pri nogometaših, seveda tistih, ki sedijo na klopi. Tako je bilo tudi na nedeljski tekmi med Triglavom in Olimpijo. Takole skladne s klubskimi bar...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:17

Trubarjev spomenik v Ljubljani

»Trubar 'raste' iz marmornatega čoka in se razvije polagoma in organsko v plastičen kip. Trubar stoji na prižnici (leci). Obe roki upira pred seboj. Desnica drži slovensko biblijo, levica pa se je...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:14

Zaščita

Dolgo preden so športniki, tako rekreativni kot profesionalni, začeli za zaščito glave pred poškodbami uporabljati čelade, so hokejisti na glavah nosili tako imenovani križ. Pletenino zani...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:12

Odpor do šole naj zamenja veselje do učenja

Ideal slovenske šole prihodnosti naj bi bil poln in harmoničen razvoj čisto vsakega otroka, pravi Janez Svetina v svoji knjigi Slovenska šola za novo tisočletje. Glavne naloge uspešne vzgoje in šol...