Prednosti in pasti pokrajin

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / / 06:00

Mestni odbor SLS Kranj je prejšnji teden pripravil okroglo mizo o regionalizaciji Slovenije. Njen gost je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar.

Kranj - Uvedba pokrajin je eden največjih projektov slovenske vlade, doseči pa ima namen decentralizacijo države, uravnotežen razvoj vseh njenih delov, čezmejno sodelovanje in primerljivost z državami Evropske unije. Država bo del nalog prenesla na pokrajine, s tem pa tudi za 1,2 milijarde evrov denarja in kader, je pojasnil minister Ivan Žagar svojim strankarskim kolegom v Kranju. Okrogla miza je bila sicer deležna pičlega obiska, udeleženci pa tudi niso izvedeli nič posebno novega. Novo je to, da v parlamentarni postopek prihajajo nadaljnji trije od šestih zakonov, med njimi tudi zakon o ustanavljanju pokrajin, ki potrebuje dvetretjinsko večino, njegovo izhodišče pa je 14 pokrajin. Javna razprava je letos poleti dala nekaj novih rešitev, nekatere je vlada tudi upoštevala, število pokrajin pa ostaja. Eden od predlogov je bil za šest pokrajin, kar pa se zdi ministru Žagarju nerealno, češ da med njimi ni niti Koroške niti Prekmurja, brez njiju pa si je težko predstavljati regionalizacijo države. Število 14 je utemeljeno na sedanjih 12 statističnih regijah, ki so žive in je na teh osnovah lahko graditi prihodnje pokrajine. Gorenjska je na pokrajinskem zemljevidu enotna pokrajina z dvesto tisoč prebivalci. Razdelitev te pokrajine ni smiselna, meni minister Žagar, na Gorenjskem naj raje razmišljajo o tem, kako bodo posamezne dejavnosti razdelili po več sedežih pokrajine, da to ne bo povzročalo novega centralizma. Minister Žagar je še povedal, da bodo pokrajinski zakoni verjetno sprejeti v prvi tretjini prihodnjega leta, tako da ob parlamentarnih volitvah lahko računamo tudi na volitve v pokrajinske svete. Če pa projekt ne bo uspel, to regionalizacijo Slovenije lahko zaustavi za nadaljnje desetletje.

Občinstvo je zanimalo, kaj bo Gorenjska pridobila s pokrajino, kakšne so morebitne pasti in nevarnosti, katera področja bo pokrivala prihodnja pokrajina namesto države, kakšna bo vloga Kranja in kakšna manjših središč, kako bo s preselitvijo upravnih nalog na pokrajine in podobno. Nevarnosti sta vzpostavljanje pokrajinskih centralizmov in povečanje administrativnih nalog, čemur se je z učinkovito upravo mogoče izogniti, odgovarja minister. Gorenjska pridobi možnost bližnjega odločanja o stvareh, ki zadevajo pokrajino, pridobi pa tudi 120 milijonov evrov denarja za te naloge, pol ga bo porabila za delovanje pokrajine, pol za investicije, denar pa bo lahko črpala tudi iz evropskih skladov. Kranj bo pokrajinsko središče, pomembno pa je, da se razvijajo tudi druga manjša središča, kjer naj bi bili sedeži nekaterih pokrajinskih ustanov. Upravne naloge bodo na istih lokacijah, kakovost in dostopnost storitev pa enaki kot doslej.