Sposobna ekipa uresničuje razvojne cilje

Župan Igor Draksler je zadovoljen z zaokroženim letom županovanja in s svojo ekipo, ki dela v korist razvoja. Pravi, da se ponovnih nedeljskih volitev ravno zaradi dobrega dela ne boji.

Kako bi ocenili minulo leto, odkar ste spet župan občine Škofja Loka?

»Ocenjujem, da razvojno partnerstvo dobro deluje, kar pomeni, da se stvari na občinskem svetu premikajo v pravo, v razvojno smer. Stvari, ki so v preteklosti zaradi pomanjkanja soglasja obležale v predalih, so sedaj dobile zeleno luč, tudi v smislu tistih projektov, ki si jih občani najbolj želijo, da jih občinska oblast izpelje. Premika se pri parkiranju, ki ga bomo urejali s podzemnimi garažami, zagotovili smo zemljišče na Nunskem vrtu za parkiranje v starem delu mesta, parkiranje urejamo tudi v strnjenih naseljih, kjer je na voljo še kaj javnih površin. Zagotovili smo vse možnosti, da pridejo v Škofjo Loko trgovine, saj občani pogrešajo tovrstno ponudbo, zlasti še, ker se je v sosednji občini tako razmahnila. Sprejeli smo lokacijski načrt, povezali smo investitorje za trgovsko poslovno cono na Grencu in smo zelo veseli, da se sedaj podpisujejo gradbene pogodbe. Tudi na Kapucinsko predmestje prihaja večja trgovina z bolj sodobno tržnico za oskrbo celotnega mestnega središča. S tem se bo okrepil mestni značaj naselja. Odločili smo se, da ne bomo delili usode Kranja, kjer je mestno središče domala izumrlo, z našim primerom želimo pokazati, da je lahko drugače in da s kakovostno trgovsko ponudbo na pragu mestnega jedra vanj vračamo življenje. Takšni trendi so nasploh značilni tudi za Zahodno Evropo. Na očitek nekaterih trgovcev (Spar), da Škofja Loka ni prijazna za investitorje, pa naj rečem, da imajo odprtih več možnosti, saj so pri nas za namen trgovine mogoče kar tri potencialne lokacije. Če pa bi želeli graditi le sredi polja, potem teh možnosti pri nas res ni.«

Kako uspešni ste pri urejanju komunalne infrastrukture, pri čemer je v igri tudi evropski denar?

»Kar zadeva celovito urejanje komunalne infrastrukture, trenutno gradimo na relaciji Dorfarje–Forme–Sv. Duh, kjer gre za naložbo, ki jo pokrivamo z denarjem od pobrane takse in strukturnih skladov. Sicer pa vodimo kompleksen projekt za vse štiri občine na Škofjeloškem, imenovan Urejanje povodja Sore. Projekt je tik pred oddajo na pristojno ministrstvo. Vse štiri občine smo dobro delale na tem in ker imamo pripravljene vse potrebne papirje, smo na najboljši poti, da v Škofjo Loko pride evropski denar. Skupno računamo na kakih 40 milijonov evrov za vse škofjeloško območje, kar pomeni več naših občinskih proračunov. Poudariti je treba, da smo se celotne stvari lotili v pravem trenutku. Prej se jih nismo mogli, ker smo premajhna občina z za slovenske razmere precej dobro rešenimi komunalnimi zadevami, država pa je prednostno reševala največje onesnaževalce, ki so bili brez čistilnih naprav. Če bi bili pri teh razpisih prezgodnji ali pa prepozni, bi se vnaprej odpovedali sofinanciranju Evrope in naši občani bi morali plačati več. Pomembno se je projektov lotiti v pravem času. Plačevanje komunalnih stroškov bo v prihodnje postalo eno najpomembnejših vprašanj, ki se jih bodo morale občine lotiti zelo resno. Na to potrebo kažejo gibanja komunalnih stroškov v drugih gorenjskih občinah, kjer so si dolgo zatiskali oči pred realnimi številkami. Vse omenjeno kaže, da občine na Škofjeloškem dobro delamo in še vedno držimo skupaj. Temeljne komunalne zadeve rešujemo skupno, kar se je izkazalo za najbolj racionalno.«

Katere projekte še rešujete skupno?

»Usklajeno delovanje županov in poslancev iz našega okolja je dalo rezultate tudi pri drugih projektih. Tudi odločilnega premika pri Poljanski obvoznici ne bi bilo, če ne bi imeli prej ministra z loškega območja in združene sile županov in poslancev, ki imamo skupaj dovolj politične moči, da lahko kaj premaknemo. Zame je letos največji dosežek povezan z loško obvoznico, prav premik v virih financiranja. Zgolj z državnega in občinskega proračuna smo prešli na tri vire: evropski denar – državni proračun – občinski proračun. Ta pridobitev za nas pomeni ogromno - prihranek približno enoletnega investicijskega dela proračuna! To pomeni, da se občini ne bo treba zadolžiti, lahko pa računamo tudi na realno uresničitev načrtov v zvezi z novo knjižnico. Vesel sem, da dela v zvezi z obvoznico tečejo lepo naprej, pri tistih, ki ji nasprotujejo, pa bomo pravne postopke izpeljali do konca.«

Je tu že kaj sprememb?

»Ne, še vedno so stvari na sodiščih. Potekajo pa že gradbena dela na krožišču v Zmincu, kjer bodo gradbeni delavci ostali do prvega hujšega mraza. Prav v tem tednu je bilo izdano gradbeno dovoljenje za obvoznico od že zgrajenega križišča na Suhi do predora, za vsa zemljišča, ki jih imata v lasti občina ali država.«

Kateri cilji pa vas vodijo pri načrtovane tehnološkem parku, ki v naslednjih letih prihaja v vašo industrijsko cono?

»Zgodbo o polni zaposlenosti in visoki rodnosti na Škofjeloškem je treba nadgrajevati, z zvišanjem plač in ohranjanjem visoke stopnjo zaposlenosti. To je najbolj odvisno od prodornosti podjetij samih, občina pa jim zagotavlja optimalne pogoje. Mislim, da smo veliko dosegli z dogovorom o izgradnji tehnološkega parka in z njegovo uvrstitvijo med prednostne nacionalne projekte. Gre za izgradnjo industrijske cone na Trati, kamor prihajata podjetji Unitech in Filc, poleg njiju pa še prevozništvo Habjan, podjetji Abena, Situs, prihajajo tudi kovinarska podjetja, kar predstavlja našo temeljno usmeritev. Ker je pri nas veliko mladih in imamo v Škofji Loki tudi kakovostne strokovne šole, lahko v tehnološkem parku vsa ta znanja povežemo z gospodarstvom in poskrbimo, da strokovnjake zadržimo v lokalnem okolju ter tako zagotovimo razvoj. Samo podjetje Filc bo prineslo okoli 200 delovnih mest, v vsem kompleksu cone pa jih bo okoli 500.«

Kako pa je z uresničevanjem manjših načrtov, denimo urejanjem lokalnih cest?

»Glede na dobre demografske razmere tudi na našem podeželju dajemo velik poudarek urejanju lokalnih cest. Načrtujemo, da bomo do konca mandata uredili glavnino krajevnih cest. Veliko smo že naredili, denimo v Bodoveljski in Sredniški grapi, na Lenartu in v Dragi. S tem smo dali ljudem možnost, da ostanejo v domačih krajih in imajo tam možnosti za delo in razvoj. Tako denimo odprtje obnovljene ceste na Lenartu med drugim izboljšuje pogoje velikemu izdelovalcu in izvozniku tračnih žag. Naj še dodam, da obstajajo tudi potrebe po asfaltiranju posameznih ulic v naseljih in vaseh, vendar si tu ne dovolimo prehitevanja, dokler ni urejena komunalna infrastruktura, saj je treba najprej po vsej občini urediti ''drobovje'', šele nato pride asfalt po vrhu.«

Kaj lahko poveste o reševanju črnih točk v mestu, Krone, Vahtnice, hotela?

»Naj ponovim, da občina ni lastnica teh stavb, vendar smo lastnikom zagotovili ustrezne prostorske pogoje. Za potrebe hotela smo takoj pripravljeni sprejeti ustrezen lokacijski načrt, zelo smo se potrudili, da je denacionalizacija tik pred koncem, imamo že dovoljenje za prekop padlih borcev na tem območju, tako da so pogoji izpolnjeni. Ko bo zainteresirani investitor prišel z ustreznim načrtom, lahko takoj začne s prenovo. Za hotel projektiramo tudi nov uvoz s Kidričeve ceste. Mislim, da smo naredili vse, kar občina lahko stori. Ne moremo pa sami graditi hotela, saj se občina ne ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. Naj še dodam, da smo zelo pritiskali, da je Zavarovalnica Triglav sploh objavila razpis za prodajo omenjenih objektov. Veseli smo, ker kaže, da se bodo stvari vsaj v primeru Krone in Vahtnice razpletle v pravi smeri, saj gre za resne investitorje, ki so tu pripravljeni urediti mestni hotel. Pričakujem, da bo Triglav z investitorji v kratkem tudi podpisal pogodbo. Prav nasproti Krone obnavljamo Sokolski dom, s čimer ustvarjamo možnosti za organizacijo posvetov, kongresov in drugih dogodkov, ki so lahko ustrezno dopolnilo hotelski dejavnosti. V mestu potrebujemo dobrega hotelirja, naš Sokolski dom pa bo omogočil še dodatno ponudbo.«

Se je gradnja že začela?

»Da, čeprav čez praznike v mestu ne želimo postaviti gradbenega dvigala, po 7. januarju pa bo stal tudi ta. Vse kaže, da bo prihodnje leto sredi mesta precej živahno.«

Za december pa v mestu želite, da je vesel in slovesen. Kakšne dogodke ponujate občanom za prihajajoče praznike?

»Glede na to, da smo desetletje imeli enako praznično osvetlitev, smo se letos odločili to spremeniti. Osvetlitev in okrasitev mesta, ki nosita naslov ''Beli december'', so si tri avtorice zamislile tako, da nista narejeni le za december, temveč tudi za druge praznike, le barvno se bodo prazniki razlikovali med seboj. Prvič smo mesto osvetlili na Miklavžev večer.

Prvi dobri mož je torej na Mestni trg že prišel, do konca decembra bosta otroke v mestu razveselila še ostala dva. Skupaj z meščani, društvi in drugimi, ki delajo v korist mesta, smo pripravili vrsto prireditev. Do božiča so nekoliko bolj umirjene, sprejemljive za otroke in njihove želje. Poskrbljeno je tudi za mlade in študente, ki bodo imeli koncert po svojem okusu.

Že tradicionalno pa bo 23. decembra božično-novoletni koncert domačega pihalnega orkestra. Izvedli ga bodo dvakrat, in sicer na Loškem odru in ne na prostem. Na Mestnem trgu bodo, kot vedno tudi jaslice. V Stari Loki bo na Štefanovo blagoslov konj, sprevod pa bo letos prispel tudi na Mestni trg. Po božiču pa preidemo v bolj veseli, bučni del Veselega decembra. 27. decembra bo koncert našega domačega Tria Quarteta, 28. decembra bo nastopila Nuša Derenda s skupino Victory, 29. novembra pa Petar Grašo in Dalmatinci, 31. decembra bo na Placu silvestrovanje, ki ga prirejamo skupaj s škofjeloškimi gasilci. To so si ljudje želeli, potrudili smo se, pripravili nekaj za staro in mlado in upam, da smo ujeli pravo mero, ki bo zadovoljila čim več ljudi. Želimo pa si, da bi bilo na Mestnem trgu čim manj pirotehničnih sredstev.«

V nedeljo bodo ponovne županske volitve. Kaj pričakujete?

»Toliko stvari je narejenih, toliko jih je v delu in toliko je odprtih pogledov za naprej, da me ni strah, kako se bodo ljudje odločili na ponovnih/ponovljenih volitvah. Nobene prazne obljube ni bilo, ampak za vsako besedo trdno stojim. Vesel sem tudi, da smo sestavili strokovno ekipo, ki je sposobna uresničevati loške razvojne načrte.«