Učenci soustvarjajo pouk

Učitelji se morajo zavedati, da imajo v razredu različne otroke, ki imajo različne učne stile, sposobnosti in motivacijo.

Kranj – Svojevrstno potrditev je slovensko šolstvo doživelo ob nedavnih rezultatih raziskave bralne, naravoslovne in matematične pismenosti Pisa 2006, na kateri so se slovenski osnovnošolci odrezali nadpovprečno dobro. Spodbudno je predvsem, da so po znanju vodilni celo v skupini držav, ki so nam kulturnozgodovinsko in ekonomsko najbliže, to so Avstrija, Madžarska, Češka in Slovaška. Čemu pripisuje tak uspeh slovenskih učencev, smo povprašali ravnateljico osnovne šole Orehek Ivko Sodnik: »Z uvedbo devetletke smo se v Sloveniji začeli intenzivno ukvarjati s kakovostjo osnovne šole. Učitelji in ravnatelji smo se začeli sistematično izobraževati. Slovenija se je odprla v evropski prostor, tako da smo spoznali uspešne šolske sisteme, ki so nam dali zgled, kako dosegati kakovost v šoli.«

Kako je bilo torej mogoče izboljšati slovensko šolo?

»Z večjo kakovostjo pouka recimo. Slovenska šola je bila naravnana predvsem na zbiranje faktografskih podatkov. Učitelji so poučevanje razumeli kot prenos znanja, podatkov, informacij. To se je zdaj spremenilo. Učitelje se načrtno usmerja v drugačne načine poučevanja in v zahtevnejše oblike znanja.«

Kot recimo?

»Večji poudarek je na razumevanju pojava ali dejstva, analiziranju, povezovanju znanja in reševanju problemov, kot recimo pri uporabnih nalogah. Skratka, učenci v procesu učenja prevzemajo aktivno vloga. Niso le poslušalci, sprejemniki, ampak jih učitelji pritegnejo v proces učenja. Otrok tako postaja soustvarjalec učnega procesa. Sicer nam v primerjavi s tujino na tem področju še precej manjka, a smo na pravi poti. Obenem je prenovljeni program od učiteljev izrecno zahteval diferenciacijo pouka. Upoštevati morajo dejstvo, da imajo v razredu pred seboj zelo različne otroke, ki imajo različne učne stile, različne sposobnosti in različno motivacijo. Zelo pomembno je postalo učno vzgojno okolje: odnosi med otroki, otroki in učiteljem, sama šolska klima …«

To je za učitelje pomenilo veliko dodatnega dela. Kako so to sprejeli?

»Razumljivo je, da so vse te spremembe strašljivo vplivale na učitelje in povzročile močan občutek dodatne obremenjenosti in stresa. Od njih se je zahteval drugačen način dela. Vse te novosti so nekateri težko sprejeli in bi še danes kar ušli. Razen tega učitelji zdaj v šoli preživijo veliko več časa, saj timsko načrtujejo pouk in se medpredmetno usklajujejo.«

Slabšim učencem je namenjen dopolnilni pouk. Koliko pozornosti pa so v naših šolah deležni sposobnejši učenci?

»Sočasno z naštetimi spremembami se v prenovljeno osnovno šolo vpeljujeta še dva koncepta, in sicer delo z nadarjenimi učenci in delo z otroki s posebnimi potrebami. Tako za prve kot za druge morajo učitelji pripraviti individualizirane programe. Nam gre to že kar dobro. Ta individualni pristop pa že nakazuje nalogo, ki nas še čaka, to je personalizacija pouka, pri kateri je pouk naravnan na vsakega otroka posebej.«

Pred časom se je veliko govorilo o obremenjenosti slovenskih šolarjev, kar je zdaj kar malce potihnilo. So zato danes kaj manj obremenjeni?

»Ta polemika se je razplamenela z uvedbo devetletke. Dejstvo je, da otroci zdaj veliko dlje ostajajo v šoli kot prej v osemletki. Kar po moje ni slabo, otroci so v šoli v varnih rokah, sploh glede na to, da so dandanes tudi starši dlje v službi.«

Verjetno to za otroke lahko pomeni tudi manj popoldanskega dela?

»Z devetletko in drugačnim načinom pouka naj bi se otroci več naučili v šoli in bi jim ostajalo manj domačega dela. Kljub temu čisto brez domačih nalog vseeno ne bo šlo. Vendar so se razmere umirile, otroci so se navadili na te spremembe in manj tarnajo o obremenjenosti. Učenci imajo možnost opraviti domače naloge v času prostih ur v šoli, ki so nastale zaradi nivojskega pouka in izbirnih predmetov. Naj povem še, da so po raziskavah naši učenci v primerjavi s tistimi v primerljivih evropskih državah najmanj obremenjeni in imajo najmanj ur pouka.«

Zakaj toliko otrok potem še vedno potrebuje inštruktorje?

»V šoli učitelji nudijo dovolj različne učne pomoči, tako da ne vidim potrebe po tem. Po mojem je to posledica (pre)velikih ambicij staršev, včasih pa tudi slabega znanja, ki ga otrok dobi v šoli. Otroke strahotno obremenjujejo tudi številne prostočasne dejavnosti, ki jih imajo mnogi veliko preveč.«

Koliko dodatnih dejavnosti je po vašem še sprejemljivo?

»Popoldansko tekanje od ene do druge dejavnosti obremenjuje otroke in starše ter razdira družinsko življenje. Starši in otroci tako premalo časa preživijo skupaj v nekem družinskem vzdušju. Sama sem mnenja, da bi morali otroci vse svoje prostočasne obveznosti opraviti v šoli. Tudi glasbene šole bi lahko organizirali v okviru posameznih šol. Ko bi se vrnili iz šole, pa bi bila družina lahko skupaj.«

V središču pozornosti je zadnje čase tudi nasilje v šoli. Se tudi v vaši šoli soočate s tem problemom in kako spopadate z njim?

»Tega je pri nas relativno malo. Proti nasilju se sistematično borimo od vsega začetka. Organizirano imamo redno dežurstvo učiteljev od 7. ure do 14.30, na tedenskih razrednih urah pa otroke usposabljamo za drugačno reševanje konfliktov. S 'finejšimi' oblikami nasilja, kot so verbalno nasilje, izolacija otrok, posmehovanje, norčevanje in podobno pa se bomo spopadli z vzgojnim načrtom, ki ga letos pripravljamo vse osnovne šole. Z osebnim stikom in skozi pogovor z otrokom bodo učitelji dobili sliko, kako se posamezen otrok v šoli počuti in kaj se z njim dogaja.«

Varnostnika torej pri vas ne potrebujete?

»Ne in ga verjetno tudi ne bomo potrebovali.«