Poklicna rejnica Danica

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 10. december 2007 / 06:00

Danica Markelj z Lancovega je poklicna rejnica, ena redkih v radovljiški občini. Doslej je imela trinajst rejencev, trenutno ima dve dekleti, vsi so ob njeni skrbi in vzgoji našli pravo pot.

Lancovo – V mladosti si je želela, da bi bila varuška. Ker ni bilo možnosti za šolanje, je že pri petnajstih letih začela delati v zapuškem Suknu, kasneje jo je poklicna pot zanesla v Vezenine. Ko so se po slovenski osamosvojitvi začele težave v tekstilnih tovarnah, se je odzvala na razpis centra za socialno delo za rejnice. Kmalu so ji dodelili v rejo prva dva otroka.

Z rejništvom se ukvarja že petnajst let in je ena redkih poklicnih rejnic v radovljiški občini. Doslej je imela trinajst otrok iz različnih krajev radovljiške, blejske in bohinjske občine, eden je bil tudi iz Bosne in Hercegovine, a s koreninami iz vasice v bližini Radovljice. Skoraj vsi so obiskovali šolo s prilagojenim programom, a vsi so tudi ob Daničini skrbi in vzgoji našli pravo življenjsko pot. Nihče ni zašel na kriva pota. Dva sta postala zidarja, eden pleskar, dve natakarici, dva sta se že poročila … Nekateri so se po ureditvi družinskih razmer vrnili v domače okolje in so od doma obiskovali šolo. Trenutno ima dve rejenki, ena je stara osemnajst let in hodi v šolo s prilagojenim programom Antona Janše, druga ima triindvajset let in je dijakinja srednje biotehniške šole v Strahinju. Občasno prihaja še nekdanji rejenec, sicer brat ene od sedanjih rejenk.

Čeprav je rejništvo Daničin poklic in njena vsakdanja obveznost, to delo zaznamujejo tudi čustva. »Če je nekdo dvanajst let član družine, se nanj navežeš in ti je ob slovesu hudo,« pravi Danica in poudarja: »Otroci, ki so pred prihodom k nam večinoma živeli v neurejenih razmerah, kjer niso bili deležni veliko ljubezni, hitro občutijo, kdo jih ima rad in komu lahko zaupajo. Najlepši so trenutki, ko se odkrito pogovarjamo. Za pogovor ni nikoli škoda časa.«

Danica, ki ima pri rejništvu veliko oporo v možu, upokojenem zidarju Stanetu, rejence vključuje v družinsko življenje. Skupaj kuhajo, pospravljajo in opravljajo druga gospodinjska opravila, se veselijo ob rojstnih dneh in prazničnih trenutkih, gredo skupaj na dopust (letos so bili v toplicah na Madžarskem), vsak pa ima v hiši tudi svoj »kotiček« - sobo, kjer lahko gledajo televizijo, poslušajo glasbo …