France Prešeren in tekači

Minulo soboto je v zgodnjih dopoldanskih urah iz Vrbe proti Kranju stekla skupina tekačev, ki so jo sestavljali člani Kluba Trmastih iz Preddvora, člani Gorenjskega glasa in še nekaj teka in družbe željnih tekaških navdušencev.

S tem smo nadaljevali tradicijo »Prešernovih« tekov, ki se je začela že davnega leta 1983 in v vseh teh letih se niti enkrat ni zgodilo, da na rojstni dan Franceta Prešerna ali dan prej ali kasneje ne bi v njegov spomin tekli tekači in se s tem simbolično poklonili našemu največjemu pesniku. Na sami poti, ki znaša kar spoštljivih 28 km, smo v tem zgodnjem decembrskem času izkusili že vse možne vremenske razmere. Če smo bili pred dvema letoma priče zelo neugodnemu vremenu, ko nas je tekače vso pot pral ledeno mrzel dež, pod nogami plundra in temperatura tistih najbolj »sitnih« okoli nič stopinj Celzija v megli, smo tokrat imeli naravnost odlične razmere za tek. Le nekoliko bolj utrujeno pa so delovale noge tistih, ki smo teden prej nastopili na maratonu v Firencah in spoznali, da maraton povsem upravičeno nosi naziv »kraljevske tekaške preizkušnje«. A kot je menda v svojem življenju tako ali drugače trpel tudi France Prešeren, smo bolečine v nogah morali prenašati tudi tekači. Nekateri lažje, drugi težje. Še najbolj lahkotno je verjetno do Kranja pritekel maratonec Boštjan Potočnik iz Zminca, ki ima letos za seboj že nekaj odličnih nastopov na maratonskih tekih. Kot je sam povedal, je bil to zanj prijeten lahkoten tek in že del priprav za prihodnjo sezono. Nekoliko okrnjena je bila le udeležba »stare tekaške garde iz Kranja«, katerim pa se leta že malce poznajo, a za njimi stojimo oziroma tečemo mladi, ki bomo njihovo pot zagotovo nadaljevali, kar so nam tudi sami naročili. Pred Prešernovo hišo v Kranju nas je tako kot vedno dobre volje in poln navdušenja pričakal predsednik Turističnega društva Kranj Andrej Tavčar in pohvalil našo lepo negovano tekaško tradicijo in nam zaželel še veliko prizadevanja za bodoče ohranjanje tovrstne združitve športa s kulturo. Dobro vemo, da se je šport razvil v dobro plačano industrijo, ki jo vsake toliko časa pretresejo kakšne zdrahe in afere. Pri Prešernovem teku tega ni in bo pri tem tudi ostalo. Počasi bomo štafetno palico prevzeli mladi, ki bomo morali še kako dobro upoštevati nasvete starejših sotekačev. Pri Prešernovem teku ne bomo ničesar spreminjali, dodajali ali razvijali v kako drugo smer. Tako kot je zdaj, je najbolje.