Med citrami je toliko razlike, kot med avtomobili

Tanja Zajc Zupan je z gala koncertom v Domžalah proslavila petnajst let svojega glasbenega ustvarjanja na citrah.

»Glasba me spremlja že vse od rojstva,« vedno rada poudari citrarka Tanja Zajc Zupan iz Nožic pri Domžalah, ki se je edina v veliki glasbeni družini odločila za citre, ki jim ostaja zvesta še petnajst let. Marsikdo sicer meni, da so citre tudi njen poklic, a Tanja, ki sicer dela v javni upravi, pravi, da ni tako. »Citre so moj najljubši hobi, ki se mu posvečam z vso resnostjo. Moje citre so nežne in mile in nanje najraje igram prav take pesmi,« pravi glasbenica, ki si želi, da bi si v naglici, v kateri živimo, večkrat vzeli čas in pogum ter vse dobro delili z drugimi. O prehojeni glasbeni poti, novi zgoščenki in njenih načrtih smo se pogovarjali dan po gala koncertu, ki ga je glasbenica preživela skupaj s številnimi gosti – Alenko Gotar, Evo Černe, Anjo Burnik, Vesno Kociper in drugimi.

Za Vami je že petnajst let glasbenega ustvarjanja. Se še spomnite prvega koncerta?

»Mineva petnajst let od izdaje moje prve kasete Sanjarjenje in petnajst let od začetkov mojega glasbenega udejstvovanja v javnosti. Na začetku sem bila negotova, vendar pogumna in potrpežljiva. Preprosto sem sledila intuiciji, notranjemu vidu, sluhu in zaznavanju. Imela sem srečo, da so se moje poti križale z ljudmi, ki so verjeli vame in mi pomagali pri uresničitvi. Skozi vsa ta leta sem oblikovala svoj stil, zven, podobo … To so bila leta iskanja, učenja, dajanja in samouresničitve.«

Verjetno je šlo kdaj kaj tudi narobe? Ste že imeli krizo, ko ste si želeli citre postaviti v kot ali se vsaj umakniti iz javnosti?

»Vzponi in padci so sestavni del življenja. Da rada nastopam, sem ugotovila že v otroštvu. Začutila sem, da imam poseben dar, ki ga moram uresničevati. Ne, nikoli nisem razmišljala, da bi se ločila od citer. Vse te radosti pa imajo tudi svoj davek.«

Koliko citer ste doslej že zamenjali?

»Med citrami je toliko razlike, kot med avtomobili. Igram na tretje citre. Te je izdelovalec izdelal posebej zame.«

Rojeni ste v glasbeni družini, imate dobre glasbene gene, pa vseeno se z glasbo ne ukvarjate poklicno?

»Glasba me spremlja od rojstva. In poleg nje me zanima še mnogo stvari. Nenehno se spreminjam in ne vem, kaj mi življenje še prinese. Citre pa so čudovit hobi, ki se mu posvečam z vso resnostjo in predanostjo.«

S čim mislite, da ljudi najbolj prepričate. Zakaj vas imajo tako radi?

»Vsekakor mora človek imeti nekaj v sebi. Verjetno gre za zanimiv splet moje osebnosti in glasbe, ki jo izvajam. Citre imajo pa že tako ali tako skrivnostno moč. Vedno sem pri svojem delu iskrena in delavna.«

Izdali ste tudi novo zgoščenko, že enajsto po vrsti. Kako jo lahko predstavite?

»Kot sporoča sonet, ki sem ga v soboto recitirala na koncertu: »Odbir najlepšega, kar v srcu svojem za vas ustvarjam, preko citer pojem«. Človek v sebi nosi željo po lepem in drobce teh hotenj sem prelila v govorico glasbe. Melodije, ki sem jih izbrala, so v bistvu hvalnica ljubezni. Ljubezni, ki jo moramo neprestano hraniti, gojiti, vzdrževati, da bi ohranila vse svoje bogastvo. In vse to sporočajo melodije na zgoščenki: Če jutra več ne bo, Trenutek, Vzemi me nocoj, Polnočna dama, Ko mi rečeš, da me ljubiš …«

Nova zgoščenka ima zelo pomenljiv naslov – komu je namenjena?

»Vsa ta leta sem snemala pretežno ljubezenske pesmi, zato so bili taki tudi naslovi zgoščenk: Vse moje ljubezni, Srce mi bije za te, Vse je lepše, ker te ljubim … in zadnji Ko mi rečeš, da me ljubiš. Naslov je po istoimenski pesmi, ki sta jo v izvirniku zapela Julio Iglesias in Diana Ross in ima čudovito sporočilo. Zgoščenka je namenjena vsem … Tistim, ki čutijo, ljubijo, so ljubljeni …«

Vsako leto pripravite koncert v Hali komunalnega centra. Je domača, domžalsko občinstvo najbolj zvesto?

»V zadnjem času sem dobila veliko sporočil iz vse Slovenije. Res pa je, da so moji največji oboževalci in obiskovalci koncerta ravno z Gorenjskega, kamor bi lahko uvrstila tudi Domžale.«

Kako ste zadovoljni z gala koncertom – je minil po načrtih?

»Igralec Roman Končar je napisal čudovit scenarij, ki smo ga na koncertu v celoti izpeljali. Obiskovalci so odhajali s prireditve zadovoljni in to mi pomeni največ. Mislim, da smo v naših krajih s prireditvijo obogatili glasbeno in kulturno življenje, ter ljudem ponudili več od klasičnega koncerta.«

Ob takšni obletnici si človek gotovo vzame nekaj časa za premislek – kako naprej?

»Idej je veliko. Vendar morajo še zoreti in dozoreti. In ko se bo utrnila prava, jo želim deliti z drugimi. V prihodnosti želim početi zabavne, spodbudne in vznemirljive reči. Veliko stvari si še želim poskusiti in to na najrazličnejših področjih.«