Prehlad povzroča blizu dvesto različnih virusov

Prehlad je virusna infekcija, ki prizadene predvsem zgornja dihala. Sam po sebi ni huda bolezen, je pa zelo pogost in moteč.

Virusi, ki ga povzročajo, se prenašajo kapljično ali s telesnim stikom. Zbolimo nekaj dni po okužbi. Bolezenski znaki so tekoči izcedek iz nosa, kihanje, pekoče grlo, pokašljevanje, lahko tudi glavobol, utrujenost in rahlo povišana telesna temperatura. Virusi, ki najpogosteje povzročajo prehlad, dosežejo svoj maksimalni ciklus pojavljanja v jesenskem, zimskem in spomladanskem času, zato tedaj tudi najpogosteje obolevamo. Pozimi smo pogosteje prehlajeni tudi zato, ker se več zadržujemo v zaprtih prostorih in imamo več stikov s soljudmi, kar poveča možnost za prenos virusov, zaradi manj gibanja in manj pestre hrane smo lahko tudi manj imunsko odporni. Sam mraz kot tak pa na pogostejše pojavljanje prehlada neposredno ne vpliva.

Za prehladom največkrat zbolijo otroci, v starosti se pogostnost obolevanja zmanjšuje. Ljudje, ki pogosteje zbolevajo za prehladom, sicer niso bolj zdravstveno ogroženi, drži pa, da tisti, ki so imunsko kompromitirani in kronični bolniki, za prehladom pogosteje zbolijo in imajo tudi večje možnosti za komplikacije. Virusov, ki povzročajo prehlad, je veliko in se spreminjajo in ni mogoče pridobiti imunosti proti njim.

Pri navadnem prehladu ni potrebno iskati zdravniške pomoči. Pri prehladu si privoščimo počitek glede na počutje, pijmo večje količine tekočin, lahko uživamo več vitaminov, po potrebi simptomatsko zdravljenje: sredstva proti bolečinam, povišani telesni temperaturi, kapljice za nos, sredstva proti kašlju itd. Pri prehladu lahko pride do zapletov na zgodnjih dihalih - najbolj pogosto je vnetje sinusnih votlin in srednjega ušesa, in do zapletov na spodnjih dihalih, ki tudi zahtevajo pregled pri zdravniku in ustrezno ukrepanje glede na simptomatiko. Zdrav človek običajno prehlad preboli brez zapletov. Večjo možnost za zaplete imajo ljudje na imunoterapiji in kronični bolniki.

Prehlad lahko ločimo od drugih virusnih obolenj, predvsem od virusnih obolenj spodnjih dihal in gripe, kjer se bolezenskim znakom pridružijo bolečine v prsih, kašelj, visoka telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih. Kadar je prizadeta sluznica celotnega respiratornega trakta: sluznica nosu, grla, sapnika, pljuč, gre najverjetneje za virusno infekcijo in v tem primeru je zdravljenje simptomatsko, podobno kot pri prehladu, le dlje časa traja. Proti gripi se seveda lahko zaščitimo s cepljenje. Bolj pozorni moramo biti, ko bolezen prizadane samo en del respiratornega trakta, saj je takrat večja verjetnost, da je infekt lahko bakterijski. Ločnico med obema moramo postaviti predvsem zaradi razlike v terapiji. Če pri bolniku najdemo kriterije za bakterijskih infekt, je na mestu antibiotik, pri virusnih infektih antibiotik potek bolezni lahko celo podaljša ter »dela« v prid odpornosti bakterij na antibiotike. Za začetek zdravljenja z antibiotiki naj se vedno odloči zdravnik, ne uporabljajmo jih iz zalog v domači lekarni.

Proti virusnim infektom se najlažje borimo z dobro imunsko odpornostjo z zdravim načinom življenja. Odpornost dosežemo jo z rednim gibanjem, rednim počitkom z dovolj spanja, izogibamo se škodljivim razvadam, alkoholu in kajenju, uživamo pestro prehrano z dovolj vitamini in minerali in skrbimo za dobro psihično počutje in izogibajmo se stresu. Uravnoteženost človeka na vseh področjih pripomore k manjši obolevnosti.