Zgodnje zdravljenje zagotavlja dober nadzor bolezni

"Hitra odzivnost je pri zdravljenju multiple skleroze izrednega pomena za nadaljnji potek bolezni," pojasnjuje prim. dr. Beatrika Končan Vračko, specialistka nevrologije iz Nevrološke klinike v Ljubljani.

Prim. dr. Beatrika Končan Vračko je predsednica strokovnega medicinskega odbora Združenja multiple skleroze Slovenije in je že leta 1995 pri nas uvedla biološko zdravljenje multiple skleroze z interferonom beta.

Kdo postavi diagnozo pri multipli sklerozi in na kakšen način?

»Multipla skleroza, je nevro imunska bolezen, zaradi katere ne umreš pred svojim časom. Sodobna zdravila, rehabilitacija, programi in podpora, prepredene mreže društev Združenja multiple skleroze Slovenije po vsej Sloveniji, spodbujajo bolnike, da ne obupajo, ohranijo zaupanje in obdržijo kakovostni način svojega življenja, kolikor je to zaradi bolezni le mogoče. Prav dobra obveščenost o multipli sklerozi bolnike že ob prvih njenih znakih spodbudijo, da obiščejo zdravnika. Žal za postavitev diagnoze multiple skleroze v medicini še nimamo enostavnega kliničnega testa, s katerim bi jo lahko na hitro potrdili ali izključili. Izkušen specialist nevrolog mora s kliničnim pregledom ugotoviti razsoj bolezenskih žarišč v osrednjem živčevju, v času in prostoru. To pomeni, da na osnovi nevrološkega pregleda in podatkov o poteku bolezni ugotovi znake prizadetosti različnih delov osrednjega živčevja v najmanj dveh zagonih v dveh različnih časovnih obdobjih, ki sta v razmahu več kot 30 dni in trajata več kot 24 ur.«

Kdaj in s kakšnimi znaki se multipla skleroza najpogosteje pojavi?

»Nevrološki simptomi se nenadno ali postopoma pojavijo tam okoli 20 do 40 leta starosti in trajajo nekaj dni ali tednov, nato se stanje lahko povsem ali pa le delno izboljša. Nastopijo motnje vida, odrevenelosti ali mravljinčenje ene ali dveh okončin ali predelov trupa. Lahko se pojavi delna ohromelost in motnje ravnotežja. Poznamo dolg spisek simptomov, ki vsi kažejo na nevrološko prizadetost osrednjega živčevja in se lahko kažejo posamezno ali pa po več skupaj. Značilne abnormalnosti, ki jih prikažejo sodobne slikovne preiskave možganov in hrbtenjače (magnetna resonanca), lumbalna punkcija z analizo možgansko-hrbtenjačne tekočine in elektro fiziološke preiskave evociranih potencialov so nevrologu v pomoč pri čimprejšnji postavitvi in potrditvi klinično zanesljive diagnoze. Ob tem izključi druge nevrološke bolezni in stanja, ki se lahko kažejo v podobni klinični sliki, vendar zahtevajo drugačno zdravljenje.«

Kako je zasnovano sodobno zdravljenje multiple skleroze?

»Multipla skleroza je kronična bolezen, s katero oboleli danes doživi normalno pričakovano življenjsko dobo. Zaradi kopičenja nevrološke prizadetosti bolezen brez zdravljenja vodi v invalidnost, odvisnost od tuje pomoči in slabo kakovost življenja. Zato je sodobno zdravljenje zasnovano večdimenzionalno. Kratkoročno je usmerjeno v zdravljenje akutnih zagonov in simptomov bolezni. Tedaj skušamo z infuzijami kortikosteroidov skrajšati trajanje in silovitost bolezenskih težav. S simptomatskimi zdravili lajšamo različne nevrološke simptome, kot so povečan mišični tonus, motnje mokrenja, različne bolečine, bolezensko utrudljivost, potrtost, tremor (tresenje) ... Nekateri bolniki potrebujejo veliko zdravil, nekateri manj, stalno ali občasno zdravljenje. Včasih je že bistvenega pomena razbremenitev na delovnem mestu ali skrajšan delovni čas. Odločitve so individualne, glede na silovitost in potek bolezni.

Drugi del pa je usmerjen dolgoročno: spremlja bolezenske procese in abnormno dogajanje v osrednjem živčevju in z uvedbo zdravil, ki zadržujejo napredovanje bolezni, preprečuje pogostost in silovitost zagonov bolezni in zmanjšuje napredovanje nevrološke prizadetosti in trajne invalidnosti. Poleg sodobnih medikamentov je potrebna tudi priučitev na življenje z multiplo sklerozo in težave, ki jih povzroča, vključno s stalno skrbjo za preprečevanje sekundarnih zapletov. Bolniku so pri tem v pomoč programi stalne in pravilno načrtovane obnovitvene medicinske fizikalne rehabilitacije in življenja, ki jih nudi tudi Združenje obolelih z multiplo sklerozo Slovenije v sodelovanju z ZZZS in različnimi medicinskimi inštitucijami.«

Bolnike zdravite tudi z novimi biološkimi zdravili.

»V Sloveniji imamo danes na razpolago vsa uveljavljena sodobna zdravila, ki se uporabljajo v EU in ZDA. Na Nevrološki kliniki smo že leta 1995, med prvimi v Evropi, uvedli zdravljenje z Interferonom beta. Številni bolniki danes zahvaljujoč sodobnemu zdravljenju kljub različnim težavam, ki jih bolezen prinaša, živijo normalno in ustvarjalno življenje. Sodobno zdravljenje multiple skleroze je danes glede na izsledke skrbno načrtovanih dvojnih slepih raziskav in neizpodbitne dokaze študije Benefit usmerjeno v zgodnje odkritje bolezni. Prav čimprejšnje ukrepanje in uvedba zdravljenja že ob prvih znakih bolezni omogočata tako zaželeno zamejitev bolezni in podaljšata čas do napredovanja v hudo telesno prizadetost bolnika.«

Kaj je pokazala študija Benefit?

»Študija je bila izvedena v dvajsetih državah na vseh kontinentih, na vzorcu 468 bolnikov z multiplo sklerozo. Prisotnost bolezenskih sprememb so spremljali z magnetno resonančnim slikanjem. Skupina bolnikov, ki so prejemali zdravilo v obliki podkožnih injekcij interferona beta vsak drugi dan, je v primerjavi s placebo skupino imela na zaključku raziskave bistveno boljšo oceno nevrološke prizadetosti.

Dokazali so tudi, da so bolniki, ki so prejeli zdravilo že takoj po prvem izbruhu bolezni, imeli bistveno lažjo nevrološko prizadetost v primerjavi s skupino, ki je zdravilo začela prejemati šele dve leti po prvem izbruhu bolezni. S tem so dokazali izredni pomen čimbolj zgodnje uvedbe zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili.«

Na tržišče prihajajo še boljša zdravila. So že dostopna tudi našim bolnikom?

»Zadnje čase prihajajo tudi k nam še novejša in seveda dražja biološka zdravila: natalizumab je dvakrat učinkovitejši od dosedanjih zdravil. Izredno učinkovit je pri bolnikih z aktivnim bolezenskim potekom in aktivnimi bolezenskimi žarišči, ki jih odkrijemo z magnetno resonanco možganov. Kljub učinkovitosti pa problem financiranja tega zdravila žal še ni povsem rešen in ga kljub velikim potrebam še ne moremo redno predpisovati. Žal pa bolnikom, ki jih je bolezen skozi desetletje že zelo prizadela, tovrstno zdravljenje ne more več pomagati. Zanje nestrpno pričakujemo novosti na področju zdravljenja z obnavljanjem izgubljenega mielina in s pomočjo implantacije zarodnih celic.«

Ob zdravljenju z zdravili je pomembno tudi redno izvajanje rehabilitacije. Kaj pa bolniki z multiplo sklerozo še potrebujejo?

»Za te bolnike je izrednega pomena tudi razumevanje za njihove vidne in nevidne bolezenske, upoštevanje povečane bolezenske utrujenosti, tako fizične kot kognitivne. Občutljivi so tudi na povečano telesno in zunanjo temperaturo, saj se zaradi nje lahko močno poslabšajo simptomi bolezni ali pa izbruhnejo novi. Ob rednem zdravljenju z zdravili in predpisani rehabilitaciji je potrebno skrbeti tudi za zdrav življenjski slog, vključno z zdravo, z vitamini in minerali bogato prehrano, ki naj ne vsebuje preveč živalskih beljakovin in nasičenih maščob. Zelo priporočam izvajanje aerobnih vaj ali ukvarjanje s tistim športom, ki bolnika še posebno veseli in ga fizično zmore. Bolniki naj se izogibajo kajenju in pitju alkoholnih pijač. Negujejo naj prijateljstvo in dobre medsebojne odnose, saj ob prijetnem druženju lahko nekoliko pozabijo na bolezen in težave. Za občutljivega bolnika z multiplo sklerozo je še posebej pomembno, da ima ljubečo podporo v svoji družini, v šoli, na delovnem mestu, pri svojem zdravniku in v rehabilitacijskih centrih.«