V Davčo po nadomestni cesti

Gradnja nadomestne ceste v Davčo se bo v kratkem zaključila. V teh dneh pripravljajo javno razgrnitev spremembe prostorskega plana za izgradnjo doma za ostarele, ki ga načrtujejo v Selcih.

Železniki – Gradnja nadomestne ceste v Davčo, ki poteka od Zgage mimo Dolinarjeve domačije do Močilarjevega griča, se sicer ni zaključila v dogovorjenem roku do 15. novembra, ker so bila dela na strmi in ozki cesti prezahtevna. Kljub vsemu se bo v kratkem zaključila, več o tem pa župan Mihael Prevc:

»Cesto, ki je dolga 2,7 kilometra, so razširili in bo v povprečju široka štiri metre. Pred tednom dni smo jo začeli na grobo asfaltirati, ta teden nas čaka še namestitev varnostnih ograj. Finega asfalta letos ne bomo polagali. Vrednost investicije znaša 822 tisoč evrov, v celoti jo bo krila država. Ko bodo dela zaključena, bomo imeli manjšo slovesnost ob odprtju, ki se je bosta udeležila tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter minister za promet Radovan Žerjav. Odprtje bomo nato razširili s sestankom v hotelu na Črnem vrhu na temo rekonstrukcije regionalne ceste v Davčo, na katerem bo prisoten direktor Smučarskega centra Cerkno Miran Ciglič, ki se zaradi v poplavah uničene ceste boji izpada prihodka. Glavnina smučarjev je bila namreč vezana na glavno davško cesto, ki je v tem trenutku 'gradbiščna' in uraden promet tu ni možen. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo ta cesta v zimskem času sploh vzdrževana.«

V Davči je tudi tretjina od 80 evidentiranih plazov v občini, velik problem so uničene lokalne ceste. Kako se boste lotili tega?

»Ta čas je v celotni občini prioritetna sanacija treh lokalnih cest v Davči. Najbolj kritična je cesta, ki vodi do domačije Čemažarjevih, saj bi bila ob večjem dežju spet odrezana od sveta. Zelo nujna je tudi sanacija cest na Rovan in od Mejačevega klanca do obrata Niko. Ta čas smo v fazi izbire izvajalca. Te ceste ponekod ogrožajo plazovi in bodo v sklopu tega tudi sanirani. Načrti za sanacijo najbolj problematičnih plazov so že izdelani, sicer pa so prioritetni tisti, ki ogrožajo ceste in objekte.«

Kje sicer še potekajo sanacijska dela?

»Največja dela potekajo na vodotokih. Na osnovni delnega sanacijskega programa se še vedno izvaja poglabljanje in odstranjevanje nanošenega proda iz strug. Poleg tega gradijo zaplavne pregrade in izdelujejo projekt za znižanje Dermotovega jezu, za kar je v sklopu programa predvidno 220 tisoč evrov, izvedba pa bi se lahko začela že v prvi polovici leta 2008. Nadaljevala se bodo dela na popravilu vodovodnih cevi in izgradnja novega zbiralnika za vodo v Plenšaku. Ob pregledu kanalizacije v Sori žal ugotavljamo, da je ta izredno poškodovana; na dolžini 60 metrov kanalizacijske cevi enostavno ni. Sredstva za obnovo imamo, v prihodnjih dneh bomo izbrali izvajalca. Problem pa je, da se bliža zima, zato so gradbena dela, še zlasti v vodi, toliko bolj zahtevna.«

Koliko denarja vam je doslej za odpravo posledic neurja namenila država in ali ste s tem zadovoljni?

»Lahko rečem, da je denarja za sproti. Z zneskom interventnih sredstev nisem bil najbolj zadovoljen. Vodarjem, ki so za interventna dela dobili 270 tisoč evrov, je hitro zmanjkalo denarja. Precej bolj sem zadovoljen s predhodnim sanacijskim programom, po katerem je Vodno gospodarsko podjetje iz Kranja dobilo 1,6 milijona evrov za sanacijo vodotokov v naši občini, poleg tega pa Železnikom pripada več kot milijon evrov za sanacijo plazov, občinskih cest, vodovoda, kanalizacije in javnih objektov. Mislim, da bo tega denarja kar za nekaj časa, seveda pa bodo tudi ta sredstva pošla. Delnemu programu bo sledil trajen program sanacije in seveda pričakujemo dodaten denar. Poleg tega je v državnem proračunu za leto 2008 predvidenih več sredstev za vzdrževanje vodotokov in bomo iz tega naslova prihodnje leto lahko opravili kar precej sanacijskih del.«

Tudi regionalna cesta od Železnikov proti Podroštu je močno poškodovana. Kdaj načrtujete obnovo?

»Na to temo smo se že sestali z direkcijo za ceste, ki bo prihodnje leto pristopila k celoviti rekonstrukciji prve faze te ceste na najbolj kritičnem delu od Jesenovca do mostu pod Sušo, kjer bodo istočasno zgradili nov most.«

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj bi spomladi objavilo razpis za podelitev koncesij za varstvo ostarelih v novih domovih. Se boste prijavili nanj in ali ste že uspeli najti primerno lokacijo za dom starejših občanov?

»Na razpis se absolutno nameravamo prijaviti, saj se v občini kaže velika potreba po domu starejših. Kljub težavam po poplavah so potekala prizadevanja za umestitev načrtovanega doma za ostarele v najprimernejši prostor. Lokacijo smo našli v Selcih v neposredni bližini župnišča, vendar gre za najboljšo kmetijsko zemljišče A kategorije, zato je prekategorizacija iz kmetijskega v stavbno še posebej zahtevna. Na ministrstvu za kmetijstvo so nam, glede na to, da nikakor nimamo drugega primernega zemljišča za dom, zagotovili, da bodo dali pozitivno mnenje glede tega. V naslednjem mesecu bomo imeli javno razgrnitev spremembe prostorskega plana za izgradnjo doma za ostarele, tako da postopki v zvezi s pridobitvijo lokacije potekajo po načrtih in upamo, da bo zemljišče pripravljeno do aprila 2008, ko naj bi država objavila razpis.«