Študentski meni prevozov

Tarnanju o premajhnem številu študentskih postelj ni videti konca. Kar je na neki način razumljivo, saj ponudba zagotovo prav nikoli ne bo ujela povpraševanja. Manj pogosta tema pogovora je študentski prevoz tistih, ki v času šolanja stanujejo v domačem kraju.

Da se tudi njim ne godi najbolje, pričajo naslednji podatki. Kranjskemu študentu, ki študira v Ljubljani, se kot najugodnejša možnost ponuja vlak. Hitrost ter udobje nekaj let starih vlakov na relaciji Kranj-Ljubljana sta zadovoljiva, malo manj pa je na kožo študentov pisan urnik. Od 5. do 8. ure zjutraj so vlaki sicer pogosti, a po zadnjem jutranjem vlaku ob 8.16 se naslednji v Ljubljano odpelje šele dobrih deset minut pred dvanajsto. Za vse, ki s predavanji začnejo ob 10., 11. ali 12. uri, kar ni redkost, je vlak izgubljen.

Rešitev je v tem primeru avtobus, čigar vozni red med Kranjem in Ljubljano je bolj prijazen, saj avtobusi vsaj ob delavnikih vozijo praktično vsake pol ure. Vendar pa študentov prijatelj prav gotovo ni cenik avtobusnih prevozov. Če se študent, čigar družina ima povprečne mesečne dohodke, odloči za nakup subvencionirane mesečne vozovnice, bo zanjo odštel zgolj sedem odstotkov manj kot običajni potnik, kar nanese okoli 120 evrov mesečno. Omenjena subvencija se izračuna po Pravilniku o subvencioniranju prevozov študentov, ki študentom, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega 55 odstotkov bruto povprečne plače na zaposlenega v RS omogoča subvencijo v višini sedem odstotkov cene mesečne vozovnice. Povedano po domače: štiričlanska družina, kjer starša mesečno zaslužita vsak približno 600 evrov neto (kar, roko na srce, ni ravno bleščeče), vsak od otrok pa s študentskim delom zasluži na primer 300 evrov mesečno, še vedno krepko presega prag 55 odstotkov, pod katerim se dodeljujejo višje subvencije.

Absolutni zmagovalec v kategoriji ugodna cena je torej vlak, z mesečno vozovnico, ki v najslabšem primeru študentsko denarnico stanjša za 61,20 evra. Temu prištejemo še mesečno vozovnico Ljubljanskega potniškega prometa, katere subvencionirana cena je 17 evrov, in pristali smo nekje pri 80 evrih.

Najbolj luksuzna varianta je seveda avtomobil, ki pa s svojimi stroški daleč presega oba javna prevoza (upoštevaje zavarovanje vozila, redna popravila ter gorivo). Vendar nekateri uspešno nižajo stroške z nekaj pomoči staršev ter sopotniki, s katerimi si delijo vsoto porabljeno za gorivo.

Drag študentski prevoz ali ne, ostane nam tolažba, da nam je prizaneseno vsaj pri subvencioniranju študentske prehrane, čeprav tudi cene te počasi plezajo po svojih stopničkah navzgor.