Na pol poln kozarec vode

Besedilo: Janez Benčina
Kategorija: Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 06:00

Vsi, ki so se v zadnjem letu seznanili s cilji in razvojnim programom Gorenjske 2007–2013, se strinjajo, da je odlična osnova za postavitev Gorenjske na tire, kjer je nekoč že bila.

Žal pa smo v tem času priča nerazumljivim gospodarskim potezam. Slovensko industrijo jekla, katere del je tudi Acroni Jesenice – sinonim za visoko kakovostno jeklo in uspešno podjetje, je država prodala Rusom, ki so tretjino kupnine že dobili nazaj z letošnjim dobičkom. Presenečajo me dogodki v Iskraemecu, ki je bil slovenski gospodarski paradni konj, sedaj pa ga prodajajo Egipčanom, namesto da bi Kranjčani kupili njih. Nerazumljiva je tudi gradnja novih in novih trgovskih centrov na obrobju mest, ki bodo težko preživeli, prodajajo izdelke tujih podjetij, hkrati pa domača industrija in mestna jedra propadajo. Na ta način bomo izčrpali sami sebe.

Zakaj torej prodajamo najboljše njive, na katerih vsako leto pobiramo pridelek? Svoje njive prodaja le slab kmet, ki je slutil hiter zaslužek. Takih scenarijev ni v razvojnem programu.

Gorenjska ima številne razvojne potenciale. Med njimi je treba omeniti Letališko mesto Brnik, projekt GRE.GOR, tehnološka središča za predelavo kovin, lesa in polimernih materialov, razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij, projekt e-regija, projekt Planica, Kariera Gorenjska, enoviti management turistične destinacije Gorenjska in še mnogo drugih.

Na žalost je aktualna politika minimizirala vlogo Regionalnega razvojnega sveta in samo županom dala moč odločanja o usodi projektov regionalnega razvoja. Gospodarstveniki so zato izgubili interes za sodelovanje. In tako kot vsak župan skrbi predvsem in samo za svojo občino, skrbijo oni le za interese svojih podjetij. Bojim se, da se vračamo v čase izpred nekaj let. Navdušenje, energija in pripravljenost za prostovoljno strokovno delo usiha. Izgubljamo razvojni naboj.

Zato ta trenutek vidim kozarec, imenovan Gorenjski razvoj, na pol poln in ne na pol prazen. Skušam biti optimističen, vendar sem hkrati žalosten, saj se premikamo prepočasi. Transformacija gorenjskega gospodarstva se mora odvijati hitreje. V turizmu slabo izkoriščamo razvojne priložnosti. Trikotnik lokalne samouprave, velikih turističnih podjetij in malega gospodarstva ne deluje usklajeno. Zastal je projekt Univerza Gorenjska in še bi lahko našteval.

Priprava regijskih projektov teče naprej. Izplen prijavljenih projektov občin za težko pridobljena in izključno Gorenjski namenjena sredstva EU je bil na prvem razpisu le 30-odstoten. Narejenih je bilo preveč operativnih površnosti pri prijavah. Učimo se. Prvih uspešnih šest projektov je v realizaciji. Dragocena izkušnja za vse. Na srečo Gorenjska denarja še ni izgubila. Dobili smo drugi razpis in v teh dneh pričakujemo rezultate. Tudi gospodarski kazalci kažejo boljšo sliko, saj je dobiček večji za tretjino, pa vendar smo hkrati po BDP in dodani vrednosti še vedno podpovprečno razvita regija.

Pred nami so novi razpisi za razvojna sredstva za področje turizma, kulture, razvoj človeških virov, gospodarstva. Pričakujem večjo učinkovitost občinskih uprav, zlasti največjih. Identificirati moramo voditelje za ključne projekte, naučiti se moramo kulture delovanja v usklajenih ekipah. Za konstruktiven in strukturiran dialog z državno upravo, ki upravlja z razvojnimi viri, smo le skupaj dovolj močni.

Pred nami je torej velik izziv sodelovanja. Kdo se čuti osebno odgovornega za strateški razvoj Gorenjske? Za nova delovna mesta, za dvig kakovosti življenja, za več znanja in uporabe novih tehnologij, za usklajeno delovanje največjega gorenjskega kapitala, to je Gorenjcev s svojim umom, delavnostjo, čustvenim in intelektualnim kapitalom, z mrežo svojih socialnih povezav.

Vsi in hkrati nihče. Vsak aktivni Gorenjec namreč izrablja svoj čas, znanje in energijo za realizacijo ciljev svojega primarnega, lokalnega poslanstva. Reševanju skupnih problemov vseh Gorenjcev namenjamo premalo energije, zato je še kako pomembno, da jo uporabimo konstruktivno, usklajeno in strpno. Naučimo se sodelovati in managirati različnost. Postanimo boljši na poti do boljšega.