Konec preletov in hrupa letal

Popolna prepoved letenja v nočnem času z letališča Jožeta Pučnika in letenja nad Šenčurjem sta dve od sedmih zahtev civilne iniciative, ki so jo prejšnji teden ustanovili krajani Šenčurja.

Šenčur - Prebivalcem Šenčurja vse bolj preseda prekomeren hrup, ki nastaja zaradi nizkih preletov letal nad naseljem, zato so prejšnji teden ustanovili Civilno iniciativo občanov Občine Šenčur glede problematike motenja okolja zaradi preletov letal. Njeni predstavniki in župan Miro Kozelj so se v torek prvič sestali z vodstvom letališča Jožeta Pučnika in predstavniki pristojnih državnih institucij. Potem ko je civilna iniciativa predstavila svoje zahteve, so se dogovorili, da do 22. januarja, ko se znova sestanejo, pripravijo predloge za rešitev problema.

»Hrup zaradi nizkih preletov letal povzroča vibracije v naših stanovanjih in tresenje stekel, kar je moteče predvsem za otroke in starejše. Zato zahtevamo popolno prepoved letenja v nočnem času od 22. do 5. ure zjutraj in prepoved letenja nad Šenčurjem in bližnjimi zaselki, razen v primeru izrednih vremenskih razmer. Zahtevamo tudi postavitev protihrupne zaščite v smeri Šenčurja, katero so obljubili pri zadnji rekonstrukciji letališča oziroma goloseku gozdov v obdobju 1978/79. Prav tako je naša zahteva izdelava monitoringa hrupa in emisij s strani neodvisne institucije, omejitev trenažnih poletov na dnevni čas ter prepoved poletov športnih letal in starih letal, ki ogrožajo tudi varnost občanov,« je zahteve strnil Branko Pajer, predsednik nove civilne iniciative.

Mag. Franc Željko Županič, generalni direktor direktorata za civilno letalstvo, je opozoril, da tako zakon kot evropska direktiva zahtevata meritve hrupa šele, ko je na letališču izvedenih več kot petdeset tisoč premikov letal na leto, zato predvidevajo, da meritve glede na rast prometa na letališču Jožeta Pučnika ne bodo potrebne še do leta 2010, kljub temu pa bodo že prihodnje leto začeli pripravljati vse potrebno za njihovo izvajanje. »Na podlagi monitoringa bomo zaznavali morebitne kršitve predpisov, kršitelje nato denarno sankcionirali, ta denar pa namenili za odškodnine lokalnemu prebivalstvu in plačilo stroškov monitoringa,« napoveduje Županič.

»Zagotovo se da marsikaj popraviti. Na zmanjšanje hrupa vpliva že dejstvo, da so nova letala tišja, rešitev je možno najti tudi v procedurah pristajanja in vzletanja. Svoje bo prispevala tudi postavitev horizontalne zaščite pred hrupom,« je dejal predsednik uprave Aerodroma Ljubljane Zmago Skubir in pojasnil, da povprečno zabeležijo med 50 in 60 premikov letal na dan, v poletnih mesecih pa tudi do 120 letalskih operacij dnevno. Aerodrom Ljubljana v strategiji razvoja predvideva, da bo število premikov letal v prihodnjem obdobju raslo po tri odstotke na leto, tako da bi leta 2015 dosegli 57 tisoč premikov, medtem ko jih za letos načrtujejo skoraj 46 tisoč.